Juin

Enukplamɛtɔwo ɖo adasɛ mɔ yewosɔ ɖe le ji nɔ yewo nukplaviwo. Kpɔnɔ wo mɔ woavanyi ye nɔviyewo le gbɔngbɔn mɛ le majinjinɖe mɛ. Dele fafɛɖe nɔ wo mɔ woatashi xexeɛ mɛ xlɔwo yí awa trɔtrɔ ciwo pleŋ yí ʒan keŋ asɛn Yehowa o. Bibla nukplamɛtɔ nywiwo kpenɔdo wowo nukplaviwo nu nɔ woajeshi nɔvi buwo ɖɛ le hamɛ lɔ mɛ. Nɔvi cɛwo atɛnŋ akpedo wo nu nɔ woate gogo Yehowa doji. Ecɛ agbena nukplavi lɔwo ase vivi nɔ ehadodo koɖo Mawu mɛ ciwo yí atɛnŋ ado ŋsɛn wo yí agbekpedo wo nu le cukaɖawo mɛ. Mìji mɔ nukplavi ɖekaɖeka ase le yiɖeki mɛ mɔ, yenyi hamɛ lɔ mɛ tɔ koɖo gbɔngbɔn mɛ xomu lɔ mɛ tɔ ɖeka. Mìji mɔ nukplavi lɔ ase vivi nɔ lɔnlɔn ci yí le nɔvi Kristɔwo xomu lɔ mɛ. Eyi dagbegbɔnnu ni gbɔxwe ami eha dodo koɖo mɛ ciwo yí datɛnŋ akpedo nu alɔn Yehowa o. (Elo. 13:20) Nɔ yi xlɔ xoxuiwo tɔ gbigbiɔ, ánya mɔ yeatɛnŋ akpɔ exlɔ nywiwo le Yehowa habɔbɔ lɔ mɛ.—Maki 10:29, 30; 1 Piɛ 4:4. w20.10 17 ¶10-11

Mìɖo anyi xlɔ koɖo Yesu nɔ mìji mɔ, mìanyi xlɔ koɖo Yehowa. Nyi yí taɖoɔ? Mìakpɔ susu amɛve kpaŋ. Ŋkɔtɔɔ, Yesu nu nɔ yi nukplaviwo mɔ: “Eda ŋtɔ lɔn mí, ɖo mí lɔn Ŋ.” (Ʒan 16:27) Égbenu mɔ: “Amɛ ɖe da yì Eda gbɔ yí ma toto Ŋ ji o.” (Ʒan 14:6) Nɔ mɛɖe mɔ yeatekpɔ anyi exlɔ koɖo Yehowa yí denyi exlɔ koɖo Yesuɔ, ele shigbe mɔ éjikɔ aɖo axwe ɖe mɛ, ehɔn mahun hannɛ. Yesu can zan kpɔwɛ cɛ han, ci eyɔ yiɖeki mɔ yenyi “emɔnu nɔ lɛngbɔwo.” (Ʒan 10:7) Susu amɛvetɔ yí nyi mɔ, Yesu sran Dalɔ nɔnɔmɛwo pɛpɛpɛ. Énu nɔ yi nukplaviwo mɔ: “Amɛ ci yí kpɔ Ŋ ɔ, é kpɔ Eda.” (Ʒan 14:9) Eyi taɖo enuvevitɔ ci mìawa yí ajeshi Yehowa ɖɛ yí nyi mɔ, mìakpla nu so Yesu gbenɔnɔ nu. Nɔ mìkpla nu so Yesu nu nywiɖeɔ, mìavaluin doji. Yí nɔ ekacaca ci yí le mìwo koɖo Yesu gblamɛ sɛnŋ ɔ, mìavanyi exlɔ bakpomadɔnwo koɖo Edalɔ. w20.04 21-22 ¶5-6

Edɔ̀baji èlea alo èci kekevi mɛ? Eklowo yí dokɔ aya nɔ eoa alo ŋkuviwo yɔ? Nɔ enyi ahan yɔ nɛ ɖe, àtɛnŋ lɔ ju koɖo mɛ ciwo yí le jogunjogun a? Ɛɛ, àsun ji! Amɛshinshin koɖo dɔ̀nɔ sugbɔ le agbeju lɔ lɔkɔ. Denyi wowoŋtɔwo ŋsɛn mɛ yí wowɛkɔ le o. Ci woyinɔ Kristotɔwo bɔbɔwo alo senɔ wo to telefonu alo kpɔnɔ wo le video ji yí na woxɔkɔ ŋsɛn so Yehowa gbɔ. Gbesɔ kpe niɔ, wodranɔ eŋɛnywi lɔ nɔ dotowo koɖo wowo xomumɛtɔwo. Nɔ detɛnŋ gbewakɔ sugbɔ nɔ Yehowa shigbe lé èji do nɛ can ɔ, ŋgbegbɔjɔ yí amɔ yedatɛnŋ alɔ agbeju lɔ yi vɔvɔnu o. Xɔse ci èɖo koɖo enu ciwo yí èwa exwe nɛniɖewo vayi, jeŋ nɔ Yehowa sugbɔ. Èʒan yi kpekpedonu ɖɛyɛ sɔwu sa yí dagbe eo ɖɛ gbeɖe o. (Eha. 9:10) Ewaɖeɔ, áte gogo eo doji. w20.04 29 ¶16-17

Nɔ mɛɖe le sɛnsɛn ɖe mɛ ɖe, nyi nu mìatɛnŋ axo nuxu so niɔ? Je agbla akpɔ enu ci ji mí amɛve lɔwo alɔn do. Étɛnŋ sɛnkɔ Mawu kuɖeka kpaŋ yí nya mɔ Yesu yí nyi mìwo Hwlɛngantɔ alo étɛnŋ kando ji mɔ mìle ŋkeke vɔvɔwo mɛ yí enuvwinwawawo avɔ sabaɖe yɛ. Nɔ te do jixɔse ciwo ji mí amɛve lɔwo lɔn do keŋ anu Bibla ŋɛdu lɔ nɔ axomɛnɔtɔ lɔ nɔ asɔ koɖo yi nɔnɔmɛ. Le nɔ susu mɛ nɔ eo mɔ, mɛɖe tɛnŋ le sɛnsɛn ɖe mɛ, gan yí daxɔ enu ciwo pleŋ sɛnsɛn lɔ kplanɔ amɛwo ji se o. Eyi taɖo nɔ ènya sɛnsɛn ci mɛ mɛɖe le can ɔ, tekpɔ akpɔ mɔ nyi ji exɔ se ma. Eŋɛnywidratɔ ejugodutɔ ɖeka do jeshi mɔ, mɛɖewo nunɔ mɔ yewoxɔ Mawu-amɛtɔn-nyi-ɖeka ji se, vɔ wodexɔɛ se mɔ Eda, Evi koɖo gbɔngbɔn kɔkɔɛ nyi Mawu kuɖeka kpaŋ o. Énu mɔ: “Ci ŋnya enu ci ji mì amɛve lɔwo xɔ seɔ, enɔnɔ fafɛɖe mɔ nakpɔ enu ci ji mì amɛve lɔwo lɔn do.” Eyi taɖo tekpɔ anya enu ci ji amɛwo xɔ se teŋ. Le yi goduɔ, wa nu shigbe apotru Pɔlu nɛ yí asɔnɔ eoɖeki “trɔsun enuwo pleŋ nɔ amɛwo pleŋ.”—1 Kor. 9:19-22. w20.04 10 ¶9-10

Daniɛli koɖo Ʒan nu mɔ Yehowa koɖo Yesu ahwlɛn Mawu sɛntɔwo gan le efunkpekpe gangan lɔ mɛ. Eyi taɖo mìatɛnŋ akando wo ji nɔ ŋɖe jɔjɔ can. Daniɛli nu mɔ ‘woŋwlɛ mɛ ciwo yí ci agbe ŋkɔwo do wema lɔ mɛ.’ Lé mìawɛ nɔ woaŋwlɛ mìwo ŋkɔ do wema lɔ mɛɔ? Mìɖo adasɛ mɔ mìxɔ Yesu ci yí nyi Mawu Lɛngbɔvi lɔ ji se. (Ʒan 1:29) Mìɖo asɔ mìwoɖekiwo na Mawu keŋ awa ʒinʒindoshimɛ. (1 Piɛ 3:21) Gbesɔ kpe niɔ, mìɖo akpedo mɛbuwo nu nɔ woajeshi Yehowa ɖɛ yí asɔ dasɛ mɔ mìdokɔ alɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ. Hweyɛnu yí mìɖo ana kankandoji ci mìɖo nɔ Yehowa koɖo yi habɔbɔ ci mɛ yi sɛntɔ gbejinɔtɔwo le asɛnŋ. Mìɖo ado alɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ le kakacɛ mɛ. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, woahwlɛn mì gan hwenu Mawu Fyɔɖuxu lɔ agu tagbe fyɔ koɖo fɔde fyɔ lɔ. w20.05 16 ¶18-19

Adamu koɖo Ɛva jeshi Yehowa ŋkɔ yí gbenya nyɔnɔnwi sugbɔ so nu. Wonya mɔ yɛ yí nyi yewo Watɔ ci yí na agbe yewo. Wogbenya mɔ yɛ yí na yewonyi asu koɖo ashi maɖonuvɔn yí sɔ yewo da ɖo texwe nyakpɔkpɔ ci yí nyi Paradiso lɔ mɛ. (Gɔnm. 1:26-28; 2:18) Vɔ wokpɔtɔ zankɔ wowo susu maɖoafɛn lɔ yí sɔ bukɔ tamɛ kpɔ so enu ciwo pleŋ Yehowa wa nɔ wo nua? Wokpɔtɔ dadasɛ mɔ yewolɔn Yehowa yí enu ciwo ewa jeŋ nɔ yewoa? Ðoŋci lɔ ze petii hwenu Mawu ketɔnɔ vate wo kpɔ. Satana wa shigbe mɔ edan yí le nuxu xokɔ hannɛ keŋ biɔ Ɛva se mɔ: “Nyɔnɔnwi yí Mawu nu mɔ míwo ŋgbeɖu acikusɛnsɛn ɖekɛ le ekpa lɔ mɛa?” (Gɔnm. 2:16, 17; 3:1, NWT) Nyɔbiɔse cɛ le shigbe aɖyiwuamɛ yí wodo ŋɖuɖu mɛ hannɛ. Enyɔ ci yí Mawu nu nɔ wo yí nyi mɔ woatɛnŋ aɖu acikusɛnsɛn ciwo pleŋ yí le ekpa lɔ mɛ, vɔ kuɖeka kpaŋ yí wodaɖu o. (Gɔnm. 2:9) Satana ji mɔ wo le bui mɔ Mawu denyi xomɛvunɔ o. Ɛva tɛnŋ biɔ yiɖeki se mɔ, ‘Yí anyi Mawu sɔ enunywi ɖowo wlakɔ do mì saa?’ w20.06 3-4 ¶8-9

Yehowa sɛntɔ ɖewo gbɔjɔ, ɖo wowo kpena xɔsetɔ ɖe wa ŋɖe ci yí ve wo nu. Apotru Pɔlu do jeshi mɔ hweɖewonuɔ, ‘nyɔ ɖe anɔ mì shi do’ nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe nu. Wotɛnŋ wa enumajɔmajɔ ɖe do mì nu. Nɔ mìdenya wawaɔ, mìatɛnŋ ale enyɔ lɔwo do dɔmɛ yí asɔ tɔ dɔ wawa. Ŋtɔkpu can ɔ, atɛnŋ ana mɛɖe ado dɔmɛzi keke aso gbeɖe Yehowa mɛwo ɖɛ. Wowa fɛn do hwɛ Pablo ci yí so Amérique du Sud mɔ, yɛwa nuvɔn ɖeka yí xɔ agbanleamɛjiwo le shi le hamɛ lɔ mɛ. Lé ewa nu doɔ? Pablo nu mɔ: “Ŋdo dɔmɛzi yí viviviɔ, ŋbu gbeɖe hamɛ lɔ ɖɛ.” Nɔ mɛɖe wa nuvɔn vayiɔ, átɛnŋ adonɔ hwɛ yiɖeki na nɔ hwenu jinjin. Étɛnŋ senɔ le yiɖeki mɛ mɔ, Mawu datɛnŋ agbelɔn ye o. Nɔ étrɔ jimɛ yí wosɔ nuvɔn lɔ ki can ɔ, étɛnŋ kpɔɛni mɔ yedegbeje yí awa ɖeka koɖo Mawu mɛwo o. Nɔviŋsu Francisco can se le yiɖeki mɛ ahan keke yí mi bɔbɔwo koɖo kunuɖegbe yiyi. w20.06 19 ¶6-7

Mìɖo adonɔ jeshi nɔnɔmɛ ciwo yí atɛnŋ adahɛn nu le mì nu keŋ atekpɔ aze nɔ afɔku lɔwo. (Ebre. 5:14) Le kpɔwɛ mɛ, mìɖo awa ɖaŋ acannɔ ayeɖeɖedaɖɛ koɖo munumumunuwo nywiɖe. Blaŋblaŋ ɔ, televiviʒiɔn ji wanawawo koɖo fimuwo danasɛ agbe dɔndɔn nɔnɔ. Agbenɔnɔ ŋtɔ́ hanwo dekpenɔ nɔ Yehowa o, yí nɔ wogbe can wolɔn can, woadahɛn nu le wo nu kokoko. Eyi taɖo mìɖo agbe munumumu ciwo yí atɛnŋ ana lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa atɔ ɖeɖe kpɔtɔ vivivi. (Efe. 5:5, 6) Mìɖo agbedonɔ jeshi afɔku ciwo yí le enyɔ masɔgbe ciwo yí xɔsegbetɔwo kakanɔ mɛ nɔ wotekɔkpɔ mɔ yewoana mìami kankando mìwo nɔviwo koɖo Yehowa habɔbɔ lɔ ji. (1 Tim. 4:1, 7; 2 Tim. 2:16) Enyɔ masɔgbe ŋtɔ́ hanwo atɛnŋ ana mìwo xɔse agbɔjɔ. Mìɖo agbe ŋsukankannyɔwo. Nyi yí taɖoɔ? Ðo “mɛ ciwo yí ɖo susu vɔnwo, yí wo de gbe ɖoŋwi nyɔnɔnwi lɔ o” yí kakanɔ exolɔlɔ cɛ hanwo. Wowo tajinu yí nyi mɔ yewoatɔ “enyɔdɔndɔn koɖo enyɔdɔwawa.” (1 Tim. 6:4, 5) Woji mɔ mìwo le xɔ yewo ŋsukankan lɔwo ji se keŋ ami kankando mìwo nɔviwo ji. w20.09 29 ¶13, 15

Asu koɖo ashi ɖo aɖo lɔnlɔn koɖo bubu nɔ wowonɔnɔwo. (Efe. 5:33) Bibla kpla mì mɔ mìɖo asɔ susu ɖo enu ci mìana mɛbuwo ji sɔwu ci mìaxɔ le wo shi. (Edɔ. 20:35) Nɔnɔmɛ ci yí akpedo asu koɖo ashi nu yí woaɖo lɔnlɔn koɖo bubu nɔ wowonɔnɔwoɔ? Eyi nyi amɛɖekisɔsɔhwe. Amɛɖekisɔsɔhwe kpedo asu koɖo ashi Kristotɔ sugbɔ nu yí wokpɔkɔ jijɔ. Le kpɔwɛ mɛ, Steven ci yí ɖe nyɔnu nu mɔ: “Nɔ egbe le ju nɔ asu koɖo ashiɔ, woawanɔ nu do ɖekɛ, vevitɔ le cukaɖawo hwenu. Ŋgbenunɔ mɔ, ‘nyi yí anyɔ nɔ nyɛ wu ma o.’ Vɔ nunɔ mɔ ‘nyi yí anyɔ nɔ mì wuɔ?’” Ashiɛ Stephanie can nu nyɔ ɖekɛŋmɛ. Énu mɔ: “Mɛɖe dejinɔ mɔ yeanɔ koɖo ketɔnɔ ɖe o. Eyi taɖo nɔ cukaɖa ɖe vaɔ, mìtekpɔ yí jinɔ enu ci gbɔ eso. Le yi goduɔ, mìdonɔ gbe ɖaɖa, wanɔ enumɛkuku keŋ xonɔ nuxu so cukaɖa lɔ nu. Cukaɖa lɔ yí mìtrɔnɔkpe, mìdetrɔnɔkpe mìwonɔnɔwo o.” Asu koɖo ashi kpɔnɔ jijɔ nɔ eɖe debunɔ yiŋtɔ tɔ kpɔ wu lé eje do o. w20.07 3-4 ¶5-6

Le Yehowa sumɔsumɔ mɛɔ, mìdaɖoŋ do ŋsɛn alo enujikpekpe mìwoŋtɔwo tɔ nu o. Apotru Pɔlu se wema nywiɖe, ɖo Gamaliɛli ci yí nyi Ʒuifuwo ga yí gbenyi enukplamɛtɔ ci nu bubu le hwenɔnu yí kpla nu yi. (Edɔ. 5:34; 22:3) Pɔlu gbenyi amɛ vevi ɖeka le yi kpena Ʒuifuwo mɛ. (Edɔ. 26:4) Vɔ Pɔlu deɖoŋ do yiɖeki nu o. Pɔlu sɔ jijɔ tashi enu ciwo amɛwo kpɔ mɔ wonanɔ kpɛnkpɛn amɛ le xexeɛ mɛ. (Fili. 3:8) Vɔ ci Pɔlu vatrɔ Yesu dokplɔtɔɔ, édo go cukaɖa sugbɔ. Yi jumɛtɔwo gbe ŋwa ni. (Edɔ. 23:12-14) Yi kpena Rɔmatɔwo xui yí dui gakpamɛ. (Edɔ. 16:19-24, 37) To akpo nɔ cɛwoɔ, yiŋtɔ do jeshi mɔ yenyi nuvɔnmɛ yí enunywiwawa denɔnɔ fafɛɖe nɔ ye o. (Rɔm. 7:21-25) Ele ahan gan, cukaɖa cɛwo dena etrɔ le godu nɔ Kristo o. Vɔ ékpɔ “jijɔ sugbɔ le gbɔjɔgbɔjɔ lɔwo mɛ.” Nyi yí taɖoɔ? Ðo hwenu egbɔjɔ yí ekpɔnɔ Mawu ŋsɛn le yi gbe mɛ.—2 Kor. 4:7; 12:10. w20.07 16 ¶7-8

Egbɛɔ, mìɖo asɔ susu ɖo Fyɔɖuxu ŋɛnywidradradɔ lɔ ji nywiɖe. Yesu nu ɖɛ mɔ eŋɛnywidradradɔ cɛ akeke bonu doji yí woawɛ na nɔ hwenu jinjinɖe le ye ku godu. Ci efɔn so kuɔ, éwa enujiŋ ɖeka ci yí na yi nukplavi ŋtɔ́wo lé kpavi sugbɔ. Ézan hwenu ŋtɔ́ yí sɔ tɛ gbe do ji nɔ wo mɔ eɖɔdada yí alé agbetɔwo le veviɖe wu edɔ ɖekpokpui. (Ʒan 21:15-17) Gbɔxwe Yesu ayi jeŋkwimɛɔ, énu nɔ yi nukplaviwo mɔ kunuɖeɖedɔ ci yetɔ dasɛn Izraɛli ju mɛ o, vɔ woawɛ keke ayi eju jinjinwo mɛ. (Edɔ. 1:6-8) Exwe ɖewo goduɔ, Yesu na apotru Ʒan kpɔ ŋtegan ci yí dasɛ enu ci yí ajɔ “le Axwetɔ Ŋkeke lɔ mɛ.” Le ŋtegan lɔ mɛɔ, Ʒan kpɔ enujɔjɔ jiŋ ɖeka. Ékpɔ mawudɔla ɖeka yí eɖo “Eŋɛnywi Mavɔmavɔ yí a dra . . . nɔ jukɔn ɖeshaɖe, akɔta ɖeshaɖe, egbedodo ɖeshaɖe, koɖo eju ɖeshaɖe.” (Enyɔ. 1:10; 14:6) Eze petii mɔ Yehowa ji mɔ mìwo can, mìawa ɖe le kunuɖeɖedɔ ci wowakɔ le xexeɛ pleŋ mɛ keke ana nɔ hwecinu edɔ lɔ avɔ. w20.09 9 ¶5

Gbesɔ kpe niɔ, cukaɖawo le Abraxamu ŋtɔ xomu mɛ. Ashiɛ lɔnlɔntɔ Sara nyi konɔ. Eyi taɖo evimaji lɔ nyi tamɛbubukpɔ nɔ wo na nɔ exwe sugbɔ. Le yiyimɛɔ, Sara sɔ yi hwashi Xaga sɔ na Abraxamu nɔ aji vi nɔ wo. Vɔ ci Xaga fɔn Ismaɛli fuɔ, étɔ Sara gbagbali. Enyɔ lɔ vasɛnkɔŋ doji keke Sara nya Xaga le axwe lɔ mɛ. (Gɔnm. 16:1-6) Le vɔvɔnuɔ, Sara vafɔn fu yí ji ŋsuvi nɔ Abraxamu yí ena ŋkɔ yi mɔ Izaki. Abraxamu lɔn Ismaɛli koɖo Izaki. Vɔ ci Ismaɛli wakɔ enumanyɔmanyɔ do Izaki nuɔ, Yehowa nu nɔ Abraxamu mɔ yi le nya yɛ koɖo nɔlɔ. (Gɔnm. 21:9-14) Exwe ɖewo goduɔ, Yehowa nu nɔ Abraxamu mɔ yi le sɔ Izaki sa vɔn nɔ ye. (Gɔnm. 22:1, 2; Ebre. 11:17-19) Le nɔnɔmɛ lɔwo koɖo ve mɛɔ, Abraxamu ɖo akando Yehowa ji mɔ yɛana egbe ciwo eɖo do ye viyewo nu avamɛ. w20.08 4 ¶9-10

Kpɔ jijɔ ci mɛ ciwo yí afɔn so ku akpɔ hwenu woasɔ wowo gbenɔnɔ xoxwi koɖo yi nɔnɔmɛwo kɔŋgbe keŋ anɔ agbe asɔ koɖo Mawu se jɔjɔɛwo ɖa! Mɛ ciwo yí wa trɔtrɔ cɛwo anɔ agbe mavɔ le Paradiso mɛ. Vɔ Mawu dalɔn yí mɛ ciwo yí fɔn gu do ji anɔ agbe keŋ adahɛn fafa ci yí le Paradiso lɔ mɛ o. (Ezai 65:20; Ʒan 5:28, 29) Hwenu Fyɔɖuxu lɔ akpakɔ acɛɔ, Mawu mɛwo pleŋ akpɔ mɔ enyɔ ciwo yí le Elododo Wema 10:22 mɛ nyi nyɔnɔnwi. Émɔ: “Shicu ci yí so [Yehowa] gbɔ a hɛn dɔkunu nyɔnɔnwitɔ vɛ nɔ eo. Yi dá hɛn cukaɖawo va koɖi o.” Ci Yehowa gbɔngbɔn awakɔ dɔ le yi sɛntɔwo jiɔ, woaje dɔku le gbɔngbɔn mɛ alo nɔ mìanuiɔ, woaɖyikɔ Kristo doji keke avatrɔ amɛ maɖoafɛnwo. (Ʒan 13:15-17; Efe. 4:23) Ŋkeke ɖeshiaɖeɔ, wowo lanmɛ asɛnkɔŋ doji yí woanyi amɛ nywiwo. Agbenɔnɔ avivi hwenɔnu haan!—Job 33:25. w20.08 17 ¶11-12

Mìɖo aɖo ŋwi mɔ Kristotɔ ɖewo sɔ gbeta wowoŋtɔwo mɔ yewoanɔ trɛn. Vɔ Kristotɔ trɛnnɔ ɖewo ji mɔ yewoalé alɔ, gan wodekpɔ mɛ ci yí nyɔ nɔ wo o. Nɛnɛke asu alo ashi ku nɔ Kristotɔ ɖewo nɛ. Nɔ egbele do ɖe can ɖe, anyɔ mɔ mɛ ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ abiɔkɔ Kristotɔ trɛnnɔwo se mɔ, nyi yí taɖo wodelé alɔ alo mɔ yewoakpedo wo nu nɔ woakpɔ mɛ ci woaɖea? Nɔ wodebiɔ kpekpedonu gan yí mɛɖe vatɔ mɛ ci woaɖe jiji nɔ wo ɖe, lé woase le wowoɖekiwo mɛ doɔ? (1 Tim. 5:13) Nɔ mìdonɔ bubu mìwo nɔvi trɛnnɔwo nu yí sɔ susu ɖonɔ wowo nɔnɔmɛ nywiwo ji yí mìdekpɔnɔ wo mɔ wowo nu sadɔnuɔ, ajɔ ji nɔ wo sugbɔ. Mìdakpɔnɔ wo mɔ wowo nu wa ŋshishi o, vɔ mìɖo akannɔfu wo do egbejinɔnɔ wowo tɔ ŋci. Ecɛ ana mɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu trɛnnɔwo dase le wowoɖekiwo mɛ gbeɖe mɔ, mìwo nukɔ nɔ yewo mɔ: “Ŋ de ʒan eo o!” (1 Kor. 12:21) Ewaɖeɔ, woanya mɔ mìdonɔ bubu yewo nu yí kpɔnɔ jijɔ mɔ yewole hamɛ lɔ mɛ. w20.08 29 ¶10, 14

Le yiyi mɛɔ,Yesu dasɛ yiɖeki nɔ apotru Pɔlu ŋtɔ. (1 Kor. 15:8) Pɔlu (Sɔlu) le mɔ ji yikɔ Damasi yí se Yesu ci wofɔn so ku gbe yí kpɔɛ le jeŋkwimɛ le ŋtegan ɖeka mɛ. (Edɔ. 9:3-5) Enu ci yí jɔ do Pɔlu ji gbenyi kpeɖoji bu mɔ fɔnfɔnsoku Yesu tɔ denyi druvi o. (Edɔ. 26:12-15) Paul kpeɖoji lɔ ajɔ ji nɔ mɛɖewo sugbɔ, ɖo gbɔxwe Yesu adasɛ yiɖeki niɔ, éci yumɛ nɔ Kristotɔwo vayi. Ci Pɔlu vakando ji mɔ wofɔn Yesuɔ, éje agbla kpedo amɛwo nu nɔ woakando nyɔnɔnwi cɛ ji. Ci exokɔ nuxu so nyɔnɔnwi ci yí nyi mɔ Yesu ku yí gbefɔn nuɔ, édo ji le cukaɖa sugbɔ mɛ, woxuini yí lini do gakpa mɛ yí tɔjihun gbanɔ di. (1 Kor. 15:9-11; 2 Kor. 11:23-27) Pɔlu kando ji sugbɔ mɔ wofɔn Yesu so ku, eyi taɖo eji mɔ yeahwlɛn ta nɔ ye jixɔse lɔ keke aku do ji. Exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ kpeɖoji cɛ, dena èkando ji mɔ wofɔn Yesu so ku ba? Yí ecɛ dedo ŋsɛn xɔse ci èɖo do fɔnfɔnsoku nu ba? w20.12 3 ¶8-10

Mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Ŋyinɔ hamɛ lɔ bɔbɔwo gashiagamɛa?’ Nɔ mìyi bɔbɔ ci Yehowa habɔbɔ lɔ wa toto nɔɔ, edonɔ ŋsɛn mì le gbɔngbɔn mɛ yí mìgbexɔnɔ ŋsɛndoamu so mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo gbɔ. (Mt. 11:28) Mìatɛnŋ agbebiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Ŋwanɔ amɛɖekishi nukplakpla kabakabaa?’ Nɔ èle xomu ɖe mɛ ɖe, míɖo gamɛ ɖe koŋ yí wanɔ sɛnsɛn xomumɛtɔ kwɛshila ɖeshiaɖea? Alo nɔ èle eoɖekɛ ɖe, èkpɔtɔ ɖo gamɛ ɖɛ koŋ yí kplanɔ nu shigbe mɔ èle xomu ɖe mɛ nɛa? Gbesɔ kpe ni ɖe, èwanɔ ci ji èkpe le eŋɛnywidradra koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ mɛa? Nyi yí taɖo mìɖo abiɔ nyɔ cɛwo seɔ? Bibla nu nɔ mì mɔ, Yehowa gbejenɔ mìwo susuwo koɖo enu ci yí le jimɛ nɔ mì mɛ, eyi taɖo mìwo can, mìɖo awɛ ahan. (1 Kro. 28:9, NWT) Nɔ mìdo jeshi mɔ mìɖo awa trɔtrɔ ɖewo so mìwo tajinuwo, enuwanawo alo mìwo susuwo nuɔ, mìɖo abiɔ Yehowa nɔ akpedo mì nu yí mìawa trɔtrɔ cɛwo. Kakacɛ yí mìɖo adra mìwoɖekiwo do nɔ tetekpɔ ciwo yí gbɔgbɔ le esɔmɛ. w20.09 19 ¶19-20

Yesu na kpɔwɛ ɖeka yí sɔ dasɛ enu ci mɛɖe ɖo awa nɔ éji mɔ yeanyi ye nukplavi. Éxo nuxu so mɛɖeka ci yí jikɔ acu shanŋ koɖo efyɔ ɖeka ci yí jikɔ ayi ahwa nu. Yesu mɔ exɔcutɔ lɔ ɖo “á nɔ̀ anyinɔnɔ yí a bu tamɛ kpɔ, yí a drɔɛ kpɔ mɔ, eho le eye shi yí ye a ɖegbɔ” nɔ shanŋ lɔ ma. Énu so efyɔ ci yí jikɔ ayi ahwa nu mɔ, yɛɖo “á nɔ̀ anyinɔnɔ keŋ a kpɔ mɔ ye ɖo ŋsɛn koɖo ahwakɔn” yí atɛnŋ awa enu ci yewojikɔ awa ma. (Luiki 14:27-32) Ahanke Yesu nya mɔ mɛɖekpokpui ci yí jikɔ anyi ye nukplavi ɖo abu tamɛ kpɔ nywiɖe yí adrɔ enu ciwo yí eɖo awa gbɔxwe akplɔɛdo kpɔ. Susu cɛ yí taɖo mìɖo ado ŋsɛn lanmɛ nɔ mìwo Bibla nukplaviwo nɔ woakplanɔ nu lɔ koɖo mí kwɛshila ɖeshiaɖe. Shigbe enukplamɛtɔ nɛɔ, èɖo adranɔ Bibla nukplakpla ɖekaɖeka do nywiɖe. Bu tamɛ kpɔ so ao Bibla nukplavi lɔ nu koɖo lé àwɛ aɖe enu lɔ mɛ ni petii do yí amɔŋje mɛ fafɛɖe keŋ awa do ji.—Nex. 8:8; Elo. 15:28a. w20.10 7 ¶5; 8 ¶7

Yesu mɔdasɛ lɔwo mɛ kɔ petii. Enu ciwo yí emɔ mìwo le waɔ, wowo yí mìɖo akpla amɛwo. Ele ahan gan, mìdeɖo aŋlɔbe nyɔ vevi cɛ o. Yesu denu mɔ: ‘Mí kpla wo enu ciwo pleŋ yí Ŋ dɔnɔ mí’ o. Vɔ nyɔ ci enu yí nyi mɔ: Mí kpla enu wo “nɔ wo a wanɔ do enu ciwo pleŋ yí Ŋ dɔnɔ mí ji.” Gbɔxwe mìawa do mɔdasɛnamɛ vevi cɛ ji nɔ mìkplakɔ Bibla koɖo mɛɖeɔ, denyi enu ci woawa ɖekɛ yí mìakpla wo o, vɔ mìagbekpla lé woawa do wo ji. (Edɔ. 8:31) Lé mìawɛ akpedo mɛɖe nu nɔ awa do enu ciwo Kristo dɔ mì jiɔ? Nɔ mìkplakɔ Bibla koɖo amɛwoɔ, mìkplanɔ enu ci Mawu ji so mì shi wo. Vɔ mìɖo awa nu wu ahan. Mìɖo akpla mìwo Bibla nukplaviwo nɔ woawanɔ do enu ciwo yí wokpla ji le wowo gbenɔnɔ mɛ ŋkeŋke. (Ʒan 14:15; 1 Ʒan 2:3) To mìwo nuwanawo jiɔ, mìatɛnŋ adasɛ lé mìwo nukplaviwo atɛnŋ awa do Bibla gɔnmɛɖosewo ji nɔ wole suklu, dɔmɛ alo mukɔ munu. Nɔ mìle mìwo nukplaviwo gbɔɔ, mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa mɔ, yɛ le sɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ dasɛ mɔ nɔ wo.—Ʒan 16:13. w20.11 2-3 ¶3-5

Yesu nukplaviwo gbedo go cukaɖa buwo hɛnnɛ. Le kpɔwɛ mɛ, Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo debɔ hwenɔnu o. Bibla nukplawema ɖekɛ deli shigbe lé eli nɔ mìwo gbɛ nɛ o. Gbesɔ kpe niɔ, nukplavi lɔwo ɖo aɖe kunu nɔ mɛ ciwo yí donɔ egbe vovovo sugbɔwo. Ci nukplavi cɛ ciwo mɛ ezo le do go cukaɖa cɛwo pleŋ can ɔ, wowa enu ci woatɛnŋ akpɔ mɔ yewodakpe ji gbeɖe hannɛ: Le exwe 30 han gblamɛɔ, wodra eŋɛnywi lɔ “kpedo afishafi le xexe lɔ mɛ.” (Kol. 1:6, 23) Le mìwo hwenu ɔ, Yehowa kpɔtɔ kplɔkɔ yi mɛwo yí dokɔ ŋsɛn wo. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Mawu Nyɔ Bibla ci yí so yi gbɔngbɔn mɛ lɔ yí nyi akpaxwe sugbɔtɔ ci ji eto yí kplɔkɔ yi mɛwo. Le Bibla lɔ mɛɔ, mìhlɛnnɔ nu so Yesu sumɔsumɔdɔ lɔ koɖo ese ci edo nɔ yi dokplɔtɔwo mɔ, wo le yi edɔ ci yetɔ ji. (Mt 28:19, 20) Yehowa detranɔ amɛ mɛ o, eyi taɖo enu ɖɛ mɔ woadra eŋɛnywi lɔ “nɔ jukɔn ɖeshaɖe, akɔta ɖeshaɖe, egbedodo ɖeshaɖe, koɖo eju ɖeshaɖe.” (Enyɔ. 14:6, 7) Éji mɔ mɛshiamɛ ase Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ. w20.10 21 ¶6-8

Efyɔ Davidi ‘lɔnnɔ enukplakpla Yehowa tɔ wo.’ (Eha. 1:1-3) Davidi nya mɔ Yehowa hwlɛnnɔ mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo hwe gan, vɔ égbenɔ egoyitɔwo. Eyi taɖo Davidi lɔn yí Mawu se lɔ trɔ yi susu. Éŋwlɛ mɔ: “Nakanfu Yehowa ci yí na nukplamuŋ. Le zanmɛ can ɔ, anyi jimɛsusuwo gbenɔ nyɔ nɔŋ.” (Eha. 16:7, NWT) Nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hwenɔɔ, mìalɔn Mawu Nyɔ lɔ adra mìwo susu dɔndɔnwo do nɔ mìŋgbevawa do wo ji o. Mawu Nyɔ lɔ ale shigbe egbe ci yí anu nɔ mì mɔ: “Emɔ lɔ ke. Míto ji.” Nɔ mìjikɔ abu mɔ kpe miɔmɛ alo ɖushimɛɔ, akanxle mì. (Ezai 30:21, NWT) Nɔ mìɖo to Yehowaɔ, mìwoŋtɔwo akpɔ nyɔna so mɛ le emɔ sugbɔ ji. (Ezai 48:17) Le kpɔwɛ mɛ, daɖefun nɔ mì hwenu mɛbu avagbekɔ nyɔ nɔ mì o. Yí mìate gogo Yehowa doji, ɖo mìnya mɔ éwakɔ nu do mì nu shigbe eviɛ vevi nɛ.—Ebre. 12:7. w20.11 20 ¶6-7

Susu ŋtɔ́wo tɛnŋ le Korɛntitɔ ɖewo shi. (1 Kor. 15:12) Mɛɖewo tɛnŋ gbekpɔɛ mɔ kpɔwɛnyɔnunu yɔ yí yɛ gɔnmɛ yí nyi mɔ, ci wonyi nuvɔnmɛwo saɔ, “woku” yí ci wovatrɔ Kristotɔwoɔ, “wofɔn so ku.” Nɔ egbenyi susu ɖe yí taɖo wodexɔ fɔnfɔnsoku lɔ so ji se can ɔ, anyi wowo xɔse nyi nu gbali. Nɔ Mawu defɔn Yesu so kuɔ, anyi tafɛn ɖe deli o, yí mì pleŋ akpɔtɔ aci nuvɔn mɛ tɛgbɛɛ. Eyi taɖo mɔkpɔkpɔ ɖota ɖe dele mɛ ciwo gbenɔ fɔnfɔnsoku shi o. (1 Kor. 15:13-19; Ebre. 9:12, 14) Apotru Pɔlu ŋtɔ nya mɔ “wofɔn Kristo so ku le amɛkukuwo mɛ nyao.” Fɔnfɔnsoku ŋtɔ́ nyɔ wu ciwo yí doŋkɔ ni, ɖo mɛ ciwo yí wofɔn so ku vayi, gbevaku ke. Pɔlu nu mɔ Yesu “nyi kusɛnsɛn ŋkɔtɔ nɔ mɛ ciwo yí dɔn alɔn le ku mɛ.” Eyi nyi amɛ ŋkɔtɔ ci wofɔn yí enyi gbɔngbɔn mɛ nuwawa yí gbenyi amɛ ŋkɔtɔ ci yí yi jeŋkwimɛ le agbetɔwo mɛ.—1 Kor. 15:20, NWT; Edɔ. 26:23; 1 Piɛ 3:18, 22. w20.12 5 ¶11-12

Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, dɔjikpɔha ci yí nɔ Ʒerusalɛmu vayi, wa dɔ le ɖekawawa mɛ keŋ na toto koɖo fafa kpɔtɔ nɔ Mawu jukɔn lɔ mɛ. (Edɔ. 2:42) Le kpɔwɛ mɛ, ci evososo nyɔ va kɔɖɛ le exwe 49 han mɛ K.H. ɔ, gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ dasɛ mɔ nɔ dɔjikpɔha lɔ yí ele enyɔ lɔ kpɔ. Nɔ enyɔ cɛ na yí mama kpɔtɔ le hamɛ lɔ mɛ saɔ, eŋɛnywi lɔ dradra aci kpu ji. Ci apotru lɔwo koɖo amɛshinshin lɔwo nyi Ʒuifuwo can ɔ, wodelɔn yí Ʒuifuwo kɔnu alo mɛ ciwo yí mɔ woaso vo dandandan, kpɔ ŋsɛn do wo ji o. Vɔ woji gɔnmɛ kpɔ nɔ nyɔ lɔ le Mawu Nyɔ lɔ mɛ yí biɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ kpekpedonu. (Edɔ. 15:1, 2, 5-20, 28) Nyi yí to so mɛɔ? Yehowa cu shi do wowo gbetasɔsɔ lɔ ji, fafa koɖo ɖekawawa kpɔtɔ le hamɛ lɔ mɛ yí kunuɖeɖedɔ lɔ yi ŋkɔ doji. (Edɔ. 15:30, 31; 16:5) Le mìwo hwenuɔ, Yehowa habɔbɔ lɔ kpedo yi mɛwo nu yí wokpɔtɔ nyi jukɔn ci mɛ toto koɖo fafa le. w20.10 22-23 ¶11-12

Shinshin, lamɛsɛn cukaɖawo alo nubuɖewo tɛnŋ na mìaxɔ teokrasi dɔ ɖe aglo. Nɔ mìle nɔnɔmɛ cɛ mɛɔ, mìatɛnŋ akpla nu so Efyɔ Davidi kpɔwɛ mɛ. Ci Davidi ji veviɖe mɔ yeacu Mawu gbedoxɔ lɔ, gan yí Yehowa can mɛbu can ɔ, ékpedo mɛ ci yí wocan nu. Éna shika koɖo gajun sugbɔ ci woasɔ wa dɔ lɔ. Kpɔwɛ nywi ŋtɔteŋ yí Davidi ɖo ɖɛ nɔ mì! (2 Sam. 7:12, 13; 1 Kro. 29:3-5) Lanmɛsɛn cukaɖawo na nɔviŋsu Hugues ci le France mi sumɔsumɔ shigbe hamɛmɛshinshin nɛ, yí detɛnŋ gbewanɔ edɔ nyɛkuin ɖe le yi xomɛ kpetii o. Éŋwlɛ mɔ: “Le tɔtɔmɛɔ, ŋkpɔɛ mɔ ŋdegbenyi ŋɖewanu o, yí gbɔjɔ haan. Vɔ le yiyimɛɔ, ŋkpɔ mɔ ele veviɖe mɔ nalɔn do ji mɔ ŋdatɛnŋ awa ŋɖewo o, ecɛ na ŋkpɔnɔ jijɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ. Shigbe lé enu cikɔ nɔ Ʒedeɔn koɖo yi mɛ sanŋdi amɛtɔn lɔwo, gan yí wokpɔtɔ le ahwa lɔ ji nɛɔ, nyɛ can, nakpɔtɔ awɛkɔ!”—Koj. 8:4. w20.12 25 ¶14-15

Nyɔgbe “lɔnlɔn” koɖo “lɔn” ciwo apotru Ʒan ɖekɛ zan hwenu elɔlɔ xo so Yesu gbenɔnɔ nu sugbɔ sɔwu ciwo pleŋ Eŋɛnywiwemaŋwlɛtɔ amɛtɔn kpɛtɛwo zan. Enyɔ cɛ ciwo yí so gbɔngbɔn mɛ dasɛ mɔ lɔnlɔn yí ɖo acucu Kristotɔ le ŋɖekpokpui ci ewanɔ mɛ. (1 Ʒan 4:10, 11) Ele ahan gan, ejinjin boo gbɔxwe Ʒan vamɔŋje mɛ ahan. Hwenu Ʒan nyi ɖajɛviɔ, denyi gashiagamɛ yí ewanɔ nu koɖo lɔnlɔn o. Le kpɔwɛ mɛ, gbeɖekaɔ, Yesu koɖo yi dokplɔtɔwo ɖe kunu so Galile vayi Samari. Vɔ ci wovaɖo Samari kɔxwi ɖeka mɛɔ, enɔ tɔwo gbe mɔ yewodaxɔ Yesu koɖo mɛ ciwo yí kplɔɛdo mɛdru o. Ʒan nu mɔ yewoayɔ ezo so jeŋkwimɛ nɔ avafiɔn kɔxwiɛmɛtɔwo pleŋ! (Luiki 9:52-56) Gabumɛɔ, Ʒan koɖo nɔviɛ Ʒaki vayi nu nɔ wowo nɔ mɔ yɛ le vayi biɔ texwe vevi ɖeka Yesu nɔ yewo le Fyɔɖuxu lɔ mɛ. Ci apotru kpɛtɛwo se nyɔ lɔɔ, eve wo nu haan! (Mt. 20:20, 21, 24) Ʒan wa afɛn ŋtɔ́wo pleŋ gan, Yesu luin.—Ʒan 21:7. w21.01 8-9 ¶3-4

Yehowa sɔnɔ gbeta ciwo mɛ nyɔna le nɔ mɛbuwo. Le kpɔwɛ mɛ, denyi yiŋtɔ nyɔnyɔ jikɔ ele yí sɔ gbeta keŋ wa agbe lɔ o, vɔ ji ejikɔ mɔ mìwo le se vivi nɔ agbe lɔ. Mɛɖe deʒin ji mɔ yɛ le sɔ Eviɛ na do mìwo nuvɔnwo ta o. Gan, élɔn faa yí sɔ gbeta keŋ wa vɔnsa cɛ nɔ mìakpɔ nyɔna so mɛ. Yesu can sɔ gbeta ciwo mɛ mɛbuwo kpɔ nyɔna so. Le kpɔwɛ mɛ, ci enu cikɔ ni yí agbɔn domɛ can ɔ, étashi gbɔndomɛ lɔ keŋ kpla nu amɛahwa lɔwo. (Maki 6:31-34) Xomutatɔ nywi nyanɔ mɔ enu gbɔnnu ɖeka ci yeɖo awa yí nyi mɔ, yeasɔ gbeta nywiwo nɔ ye xomu lɔ yí gbesɔɛni mɔ yɛnyi agbanleamɛji vevi. Étekpɔ yí desɔnɔ gbeta ciwo mɛ susu nywi dele alo sɔ koɖo lé esekɔ le yiɖeki mɛ do le gaxoxo lɔ mɛ o. Ewaɖeɔ, éɖe mɔ Yehowa nanɔ kpla yi so lé asɔ gbeta nywiwo do nu. (Elo. 2:6, 7) Nɔ éwɛni ahan ɔ, ábunɔ tamɛ kpɔ so mɛbuwo nyɔna nu yí danyi yiŋtɔ tɔ nu o. (Fili. 2:4) Nɔ ŋsu ɖe je agbla yí zɔn do Yehowa koɖo Yesu kpɔwɛ jiɔ, ányi xomutatɔ nywi. w21.02 7 ¶19-21

Ci Efyɔ Asa nyi ɖajɛviɔ, ésɔ yiɖeki hwenɔ yí nyi edɔngbetɔ. Le kpɔwɛ mɛ, ci eɖu fyɔ do dalɔ Abiya dumɛɔ, étɔ vojuwo ɖeɖe si le ju lɔ mɛ. Gbesɔ kpe niɔ, énu “nɔ Ʒuda mɔ wo le ji Yehowa wowo tɔgbiwo Mawu lɔ yí azɔn do Ese lɔ koɖo emɔdasɛnamɛwo ji.” (2 Kro. 14:1-7, NWT) Yí ci Zera Etiopitɔ sɔ sɔja 1 000 000 vaje Ʒuda jiɔ, Asa nya ŋɖɛ keŋ yí biɔ Yehowa kpekpedonu, yí nu ni mɔ: “Oo Yehowa, nɔ mɛ ciwo nu àkpedo sugbɔ alo kle can ɔ, denyi eyi yí le veviɖe nɔ eo o. Kpedo mì nu, Oo Yehowa mìwo Mawu, ɖo mìɖoŋ do eo nu.” Nyɔgbe nywi cɛwo dasɛ mɔ Asa kando Yehowa ji sugbɔ mɔ yɛatɛnŋ ahwlɛn ye koɖo ye jukɔn lɔ gan. Asa ɖoŋ do Dalɔ ci yí le jeŋkwimɛ nu, “eyi Yehowa ɖu Etiopitɔwo ji.” (2 Kro. 14:8-12, NWT) Ahwawa koɖo ahwakɔn ci mɛ sɔja 1 000 000 le aɖyi vɔnvɔn sugbɔ, vɔ ci Asa ɖoŋ do Yehowa nuɔ, éɖu ahwa lɔ ji. w21.03 5 ¶12-13

Bibla xo nuxu so agbetɔ nuvɔnmɛ ciwo yí lɔn wowonɔnɔwo shigbe exlɔ veviwo nɛ. Mìakpɔ Davidi koɖo Ʒonatan kpɔwɛ. Bibla nu mɔ: “Ʒonatan tɔ́ Davidi gogogo shigbe exlɔwo ɛnɛ. Ʒonatan lɔn Davidi sugbɔ shigbe le é lɔn yiŋtɔ do ɛnɛ.” (1 Sam. 18:1) Woshi ami nɔ Davidi nɔ aɖɔli Efyɔ Sɔlu. Le yi goduɔ, Sɔlu le Davidi do dɔmɛ keke tekpɔ mɔ yeawui. Vɔ Sɔlu vi Ʒonatan debɔdo dalɔ nu hwenu etekpɔ mɔ yeawu Davidi o. Ʒonatan koɖo Davidi ɖo gbe nɔ wowonɔnɔwo mɔ yewoakpɔtɔ anyi xlɔ keŋ akpenɔdo yewonɔnɔwo nu tɛgbɛɛ. (1 Sam. 20:42) Exlɔnyinyi ci yí le Ʒonatan koɖo Davidi gblamɛ jiŋ sugbɔ, ɖo enu sugbɔ atɛnŋ ana woanyi xlɔ sa aglo. Le kpɔwɛ mɛ, Ʒonatan sɔ exwe 30 han shin wu Davidi. Ʒonatan tɛnŋ kpɔɛ mɔ ye koɖo yɛ denyi hamɛtɔ o, yɛdenya ŋɖe le agbemɛ ahan keke yewoanyi xlɔ o. Vɔ Ʒonatan dekpɔnɔ Davidi alo wanɔ nu do nu shigbe mɔ yɛdesɔ koɖo ye nɛ o, vɔ énanɔ bubu yi. w21.01 21-22 ¶6-7

Yesu ɖo gbe nɔ yi dokplɔtɔwo mɔ woakpɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ. Vɔ égbekanxle mɛ ciwo yí luin mɔ woado go tetekpɔwo. (Mt. 10:22, 23; Luiki 6:20-23) Eji jɔjɔ mì mɔ mìnyi Yesu Kristo nukplaviwo. Vɔ nɔ mìwo xomumɛtɔwo tekɔkpɔ mɔ yewoaxe mɔ nɔ mì nɔ mìami Yehowa sɛnsɛn, nɔ acɛkpakpawo cikɔ yumɛ nɔ mì alo nɔ dɔmɛkpena alo suklukpenawo tekɔkpɔ mɔ yewoaʒin mì ji nɔ mìawa enudɔndɔn ɖe ɖe, lé ewanɔ nɔ mìɔ? Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so enu cɛwo nuɔ, mìatɛnŋ atɔ enulolokpɔ. Amɛ sugbɔ dekpɔnɔ yumɛcici mɔ yɛnyi jijɔ nyɔ ɖe o. Ele ahan gan, susu ci yí Mawu Nyɔ lɔ mɔ mìwo le ɖo do nu nɛ. Le kpɔwɛ mɛ, Yesu nukplavi Ʒaki ŋwlɛ mɔ, nɔ mìle tetekpɔwo mɛɔ, mìwoŋgbe gbɔjɔ o, vɔ mìwo le kpɔ jijɔ. (Ʒaki 1:2, 12) Gbesɔ kpe niɔ, Yesu mɔ mìwo le kpɔ jijɔ nɔ wocikɔ yumɛ nɔ mì can. (Mt. 5:11) Yehowa dasɛ emɔ nɔ Ʒaki nɔ aŋwlɛ nukplamu nywiwo ɖaɖa Kristotɔ cɛwo. Nukplamu lɔwo akpedo wo nu woakpɔtɔ akpɔnɔ jijɔ nɔ wotokɔ tetekpɔwo mɛ can. w21.02 26 ¶1-2; 27 ¶5

Le Timɔte hwenuɔ, Kristotɔ ɖewo dedo bubu emɔ ci yí hun nɔ wo yí wonyi edɔwadoɖekɛtɔwo koɖo Mawu nu o. Ðewo yí nyi Dema, Fiʒelu, Hɛrmoʒeni, Imene, Alɛsaŋdri koɖo Fileto. (1 Tim. 1:19, 20; 2 Tim. 1:15; 2:16-18; 4:10) Ewa shigbe mɔ, mɛ cɛwo pleŋ lɔn Yehowa sa nɛ, vɔ wovami tamɛ bubu kpɔ so enuvevi ciwo wona wo nu. Lé Satana teteɛkpɔ mɔ yeana mìatashi enuvevi ciwo Yehowa na mì doɔ? Do jeshi Satana yemɔ ɖewo. Étonɔ tele, video, Ɛntɛnɛti koɖo wema mɛ nuwo ji koɖo susu mɔ, yeana mìatɔ tamɛ bubu kpɔ yí awa enu ci yí adɔn mì ti le nyɔnɔnwi lɔ mɛ vivivi. Étenɔkpɔ mɔ yeado vɔnvɔn nɔ mì to enyɔ ci mìwo kpenawo nunɔ alo yumɛcici ji nɔ mìami eŋɛnywi lɔ dradra. Égbejenɔ agbla mɔ yeable mì nɔ mìaɖo to “enu ci [xɔsegbetɔwo] yɔ mɔ ‘enunyanya,’ vɔ de é yí yɔ nyao o” ji, nɔ mìaso le nyɔnɔnwi lɔ mɛ. Nɔ mìdenya wawaɔ, mìtɛnŋ tɔ nyɔnɔnwi lɔ tatashi vivivi.—1 Tim. 6:21. w20.09 27 ¶6-8

Ao xlɔ alo ao xomumɛtɔ ɖe trɔ eo to mɛa? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, enu ci yí atɛnŋ akpedo eo nu yí nyi mɔ, nakpla nu so Davidi koɖo eviɛ Absalomu xolɔlɔ nu. (2 Sam. 15:5-14, 31; 18:6-14) Ci exolɔlɔ lɔ le susu mɛ nɔ eoɔ, nu lé enu ci wowa koɖo eo wakɔ nɔ eo do nɔ Yehowa. (Eha. 6:6-9) Yi goduɔ, kpɔ lé awakɔ nɔ Davidi do hwenu enu cɛwo pleŋ jɔjɔ do ji le susu mɛ. Élɔn Absalomu yí kando Aitofɛli ji. Gan amɛ vevi amɛvɛ cɛwo trɔɛ to mɛ. Wodo vevisese ni sugbɔ yí tekpɔ mɔ yewoawui ŋtɔkpu. Davidi tɛnŋ mi kankando yi xlɔ kpɛtɛwo ji yí abui mɔ wowo can bɔdo Absalomu nu. Étɛnŋ bu tamɛ kpɔ so yiŋtɔ ɖekɛ nu yí aji mɔ yeashi le eju lɔ mɛ yeɖekɛ. Alo étɛnŋ gbɔjɔ sugbɔ. Vɔ édo gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí biɔ kpekpedonu. Égbebiɔ yi xlɔwo mɔ wo le kpedo ye nu. Yí ɖe blɛ wa do gbeta ciwo esɔ ji. Ékpɔtɔ kando Yehowa ji yí gbekando yi xlɔwo ji. w21.03 15 ¶7-8; 17 ¶10-11