Nɔ̀ Glagla Ji Nɔ Ŋgbeje Tetekpɔ Mɛ O

1-2. (a) Amɛkanxlenyɔ ci Yesu nu nɔ yi nukplaviwoɔ? (b) Nyi yí taɖo nukplavi lɔwo shi gbeɖe Yesu ɖɛɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

“GBƆNGBƆN lɔ lɔn yí a wa enujɔjɔɛ, vɔ gbaza lɔ gbɔjɔ.”a (Mt. 26:41b) To nyɔgbe cɛwo jiɔ, Yesu dasɛ mɔ yemɔŋje mɛ mɔ mìnyi nuvɔnmɛwo. Vɔ amɛkanxlenyɔ ɖeka le yi nyɔ lɔwo mɛ: Mìacɔ mìwoɖekiwo nɔ mìŋgbekannɔdo mìwoɖekiwo ji ɖoɖu o. Gaxoxo ɖewo doŋkɔ nɔ hwenu Yesu nu nyɔ ŋtɔ́woɔ, yi nukplaviwo nu ni mɔ yewodaso gbeɖi ɖɛ gbeɖe o. (Mt. 26:35) Susu nywiwo yí cucu wo yí wonu ahan. Vɔ wodebui kpɔ mɔ nɔ yewoje nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ mɛɔ, yewoagbɔjɔ dru o. Eyi taɖo Yesu kanxle wo mɔ: “Mí nɔ zanŋte yí a wa kwifan nɔ mí ŋgbe va je tetekpɔ mɛ o.”—Mt. 26:41a.

² Ésadɔnu mɔ Yesu nukplavi lɔwo desun ji yí nɔ zanŋte o. Hwenu wolé Yesu ɖe, wokpɔtɔ yí nɔ koɖia, abi woje tetekpɔ mɛ yí gbanhlɛn gbeɖi ɖɛa? Ci nukplavi lɔwo denɔ glagla jiɔ, enu ci womɔ yewodawa gbeɖe pɛɛ yí wovawa. Woshi gbeɖe Yesu ɖɛ.—Mt. 26:56.

 3. (a) Nɔ mìakpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa ɖe, nyi yí taɖo mìdeɖo akannɔdo mìwoɖekiwo ji ɖoɖuɔ? (b) Nyi nu mìaxo nuxu so le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Mìdeɖo akannɔdo miwoɖekiwo ji ɖoɖu o. Nyɔnɔnwi enyi mɔ, mìɖui mɔ mìdawa ŋɖekpokpui ci yí ate mì yi azɔge nɔ Yehowa o. Vɔ mìnyi nuvɔnmɛwo yí mìatɛnŋ agbeje tetekpɔ mɛ fafɛɖe. (Rɔm. 5:12; 7:​21-23) Le avomɛɔ, mìtɛnŋ vayi kpɔ mìwoɖeki le nɔnɔmɛ ɖe mɛ ci yí atɛnŋ adɔn mì do tetekpɔ mɛ fafɛɖe. Nɔ mìakpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa koɖo Eviɛɔ, ele veviɖe mɔ mìakplɔ Yesu nukplamu do, ci enu mɔ mìwo le nɔ glagla ji nɔ mìŋgbeje nuvɔn tetekpɔ mɛ o. Enyɔta cɛ akpedo mì nu mìawɛ ahan. Ŋkɔtɔɔ, mìakpɔ finiwo yí vevitɔ mìɖo anɔ glagla ji le. Le yi goduɔ, mìaxo nuxu so lé mìanɔ glagla ji yí mìdaje tetekpɔ mɛ nu. Yí le vɔvɔnuɔ, mìakpɔ lé mìawɛ akpɔtɔ anɔ glagla ji.

DO JESHI AO GBƆJƆGBƆJƆWO

4-5. Nyi yí taɖo mìɖo ale glagla ji nɔ mìŋgbevawa nuvɔn, nɔ enyi hwɛhwɛwo yɔ can ɔ?

⁴ Nuvɔn hwɛhwɛwo ŋtɔkpu can atɛnŋ agble ka kpɔtɔ nɔ ekacaca ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ. Wotɛnŋ gbena yí mìavayi wa nuvɔn ganganwo dru.

⁵ Mì pleŋ yí donɔ go nuvɔn tetekpɔ. Vɔ mɛɖekaɖeka le mì mɛ ɖo finiwo egbɔjɔ le sɔwu, etɛnŋ nyi áwa nuvɔn gangan ɖe, átɔ enumakɔmakɔ ɖe wawa alo átɔ tamɛ bubukpɔ shigbe xexe lɔ mɛ tɔwo nɛ. Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖe tɛnŋ dodoɔ gbla keŋ aɖu gbɔdɔndɔn masɔkoɖose tetekpɔ ji. Enumakɔmakɔwo tɛnŋ do ke do ji mɛ nɔ mɛɖe shigbe amɛɖeki gbɔdɔndɔn alo mamaɖeɖenuwo kpɔkpɔ hannɛ. Yí mɛbu yɛ tɛnŋ le egbla dokɔ koɖo vɔnvɔn nɔ agbetɔ, susu masɔgbe ɖoɖo, dɔmɛzidodo blaŋblaŋ alo nubu ɖe. Shigbe lé Ʒaki nui nɛɔ, “amɛ ɖeka ɖeka kpɔnɔ tetekpɔ hwecinu yí droamu vwin yiŋtɔ tɔwo dwinni keŋ yí sɔ xunɔ fɛnca mɛ.” —Ʒaki 1:14.

 6. Nyi mɛ mìɖo ato nyɔnɔnwi nɔ mìwoɖekiwo leɔ?

⁶ Èjeshi akpaxwe ci mɛ yí èjenɔ tetekpɔ mɛ le fafɛɖea? Denyɔ mɔ mìablebleɛ mìwoɖekiwo yí agbegbeɛ mɔ mìdeɖo gbɔjɔgbɔjɔwo alo akpɔɛ mɔ mìsɛnŋ ɖoɖu keke mìdatɛnŋ aje nuvɔn mɛ o. (1 Ʒan 1:8) Ðo ŋwi mɔ Pɔlu nu mɔ, mɛ “ciwo yí gbɔngbɔn kɔkwɛ le lanmɛ nɔ” can atɛnŋ aje tetekpɔ mɛ nɔ wodenɔ glagla ji o. (Gal. 6:1) Mìɖo ato nyɔnɔnwi nɔ mìwoɖekiwo yí ado jeshi fini ciwo yí mìdesɛnŋ le o.—2 Kor. 13:5.

 7. Nyi nu mìɖo alé ŋkuvi do sugbɔ sɔwuɔ? Nà kpɔwɛ ɖeka.

⁷ Nɔ mìdo jeshi enu ciwo yí tenɔ mì kpɔ blaŋblaŋ ɖe, nyi mìɖo awaɔ? Mìɖo ado ŋsɛn glaglajinɔnɔ mìwotɔ! Le kpɔwɛ mɛ le Bibla hwenuɔ, akpaxwe ci wogbannɔ fafɛɖe dru nɔ jugan ɖe gliwo yí nyi agbo yitɔwo, eyi taɖo yí enyi agbo lɔwo yí wocɔnɔ sugbɔ sɔwu. Ahankeɔ, ele veviɖe mɔ mìalé ŋkuvi do akpaxwe ciwo mìnya mɔ mìgbɔjɔ le sugbɔ sɔwu.—1 Kor. 9:27.

LÉ MÌALE GLAGLA JI DO

8-9. Lé ɖajɛvi ci wodre le Elododo wema eta 7 mɛ, atɛnŋ awɛ aze nɔ nuvɔn gangan wawa saɔ? (Elododo Wema 7:​8, 9, 13, 14, 21)

⁸ Lé mìaglɔn ta nɔ mìwoɖekiwo nɔ mìŋgbeje nuvɔn tetekpɔ mɛ doɔ? Kpɔ enu ci mìatɛnŋ akpla so ɖajɛvi ci nu woxo nuxu so le Elododo Wema eta 7 mɛ ɖa. Éwa gbɔdɔndɔn masɔkoɖose koɖo nyɔnu sakabo ɖeka. Kpukpui 22 tɔ lɔ nu nɔ mì mɔ ɖajɛvi lɔ kplɔ nyɔnu lɔ do “zeɖeka tɔntɔn.” Vɔ shigbe lé kpupkui ciwo yí doŋkɔ nui nɛɔ, éɖe afɔ dɔndɔn buwo eɖekplɔeɖedo ciwo yí dɔ viviviɔ, éje nuvɔn mɛ.

⁹ Nyi yí duin do nuvɔn mɛɔ? ŋkɔtɔɔ, le fiɛfi mɛɔ, “é zɔn emɔ ci yí toto axa nɔ nyɔnu vɔn ɖeka xwe mɛ” yí sɔ mɔ ci yí yi nyɔnu lɔ xwe mɛ. (Hlɛn Elododo Wema 7:​8, 9.) Le yi godu ci ekpɔ nyɔnu lɔɔ, deshi o. Élɔn yí nyɔnu lɔ kishi ni yí egbe ɖoto hwenu nyɔnu lɔ nunuɔ mɔ yewa ehadodo vɔnsa egbɛ, taŋfuin keŋ asɔ bli nɔ abui mɔ amɛnywi yí enyi. (Hlɛn Elododo wema 7:​13, 14, 21.) Nɔ ɖajɛvi lɔ ze nɔ afɔku ciwo yí akplɔɛ yi nuvɔn mɛ saɔ, ásun ji yí ale glagla ji nɔ tetekpɔ ciwo yí adɔ awa nuvɔn.

10. Lé mɛɖe atɛnŋ awa afɛn ci han ŋmɛ ɖajɛvi lɔ wa le egbɛ mɛɔ?

¹⁰ Salomɔ xolɔlɔ lɔ dre enu ci yí ajɔ do Yehowa sɛntɔ ɖekpokpui ji. Étɛnŋ je nuvɔn gangan ɖe mɛ yí le yi goduɔ, ákpɔɛ mɔ enu lɔwo pleŋ jɔ “zeɖeka tɔntɔn.” Alo étɛnŋ nu mɔ: “É jɔ vɔ.” Eyi nɔ ébu tamɛ so enu ci yí jɔ lɔ nuɔ, ákpɔɛ mɔ yeŋtɔ yí ɖe afɔ dɔndɔn ɖewo ciwo yí kplɔ ye do nuvɔn mɛ. Afɔɖeɖe lɔwo tɛnŋ nyi egbɛvwinwo dodo, numu masɔgbewo mumu alo texwe vwinwo yiyi ŋmɛŋmɛ alo to ka ji. Taŋfuin degbedonɔ gbe ɖaɖa o, hlɛnnɔ Bibla, yinɔ bɔbɔwo alo ɖenɔ kunu ŋtɔkpu can o. Shigbe ɖajɛvi ci nuxu woxo le Elododo Wema lɔ mɛɔ, gbeta dɔndɔn sugbɔwo ci esɔ yí dɔ yí ewa nuvɔn “zeɖeka tɔntɔn.”

11. Nɔ mìdaje nuvɔn mɛ ɖe, nyi mìɖo agbeɔ?

¹¹ Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Denyi nuvɔn lɔ ŋtɔ ɖekɛ yí mìashi nɔ o, vɔ egbele veviɖe mɔ mìagbeshi nɔ afɔɖeɖe ciwo yí akplɔ mì yi nuvɔn mɛ. Enu ci pɛɛ Salomɔ dre ci exo nuxu so enu ci yí jɔ do ɖajɛvi lɔ koɖo nyɔnu asuwatɔ lɔ ji nɛ. Énu so nyɔnu lɔ nu mɔ: “Mí ŋgbe kplɔ yi mɔ do o.” (Elo. 7:25) Égbenu so nyɔnu sakabo lɔ nu mɔ: “Mí nɔ̀ azɔge nɔ nyɔnu [lɔ.] Mí ŋgbe yì ehɔn tu nɔ yi xwe mɛ o.” (Elo. 5:​3, 8) Ɛɛ, nɔ mìnɔ azɔge nɔ nɔnɔmɛ ciwo yí adɔn mì do nuvɔn mɛɔ, adɔ yí mìdawa nuvɔn ɖe o.b Ecɛ tɛnŋ biɔ mɔ woashi nɔ nɔnɔmɛ ɖe alo agbé edɔ ɖe wawa ci Kristotɔwo hɛn awa dru, vɔ yí atɛnŋ adɔn amɛ do tetekpɔ mɛ fafɛɖe.—Mt. 5:​29, 30.

12. Nyi Job ɖui koŋ mɔ yedawaɔ, yí lé ekpedo nu yí deje tetekpɔ mɛ doɔ? (Job 31:1)

¹² Nɔ mìashi nɔ nɔnɔmɛ ciwo yí akplɔ mì do nuvɔn mɛɔ, ele mɔ mìɖo aɖui koŋ. Enu ci yí Job wa nɛ. “Éwa egbetata koɖo [yi] ŋkuviwo” mɔ yedasɔ edro dɔndɔn asɔ kpɔ nyɔnu bu ɖe o. (Hlɛn Job 31:​1, NWT.) Nɔ mìwa yitɔ han ɔ, ana yí mìdavayi wa hashi o. Mìwo can mìatɛnŋ aɖui mɔ mìagbe enuɖekpokpui ci yí atɛnŋ akplɔ mì do tetekpɔ mɛ.

13. Nyi yí taɖo mìɖo aglɔn ta nɔ mìwo susuɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹³ Mìɖo agbeglɔn ta nɔ mìwo susu. (Hun. 20:17) Mɛɖewo xɔɛse mɔ nɔ yewobukɔ tamɛ kpɔ so edro dɔndɔnwo nu gan yí yewodewa enu lɔ ŋtɔɔ, gbe yɛdenyi nyɔ ɖe o. Vɔ tamɛbubukpɔ ahan desɔgbe o. Nɔ mɛɖe bukɔ tamɛ kpɔ so edro dɔndɔnwo nuɔ, edro lɔ gbesɛnnɔŋ doji ni yɔ. Nɔ mìanuiɔ, yiŋtɔ hɛnhɛn afɔku va yiɖeki ji yí agbɔnnu ni mɔ aɖu tetekpɔ lɔ ji. Nyɔnɔnwi enyi mɔ susu dɔndɔnwo atɛnŋ ava tamɛ nɔ mì hweɖewonu. Vevitɔ lɔ yí nyi mɔ mìaɖe susu vɔn lɔwo swi zeɖeka yí a sɔ enywitɔwo sɔ ɖɔli wo. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, adɔ yí susu dɔndɔnwo davashin le mì mɛ keke atrɔ edro sɛnŋsɛnŋ yí agbɔnnu mɔ mìaɖe swi o, yí ecɛ tɛnŋ kplɔ mì do nuvɔn gangan wawa mɛ ŋtɔkpu.—Fili. 4:8; Kol. 3:2; Ʒaki 1:​13-15.

14. Nubu ci yí atɛnŋ akpedo mì nu yí mìanɔ glagla ji nɔ mìŋgbeje tetekpɔ mɛɔ?

¹⁴ Nubu ci mìatɛnŋ agbewa yí anɔ glagla ji nɔ mìŋgbeje tetekpɔ mɛɔ? Éle veviɖe mɔ, mìɖo akando ji keŋkeŋ mɔ nɔ mìwanɔ do Yehowa sewo jiɔ, nyɔnawo atonɔ le mɛ nɔ mì tɛgbɛɛ. Hweɖewonuɔ, dale fafɛɖe mɔ mìawɛ nɔ mìwo susuwo koɖo mìwo drowo asɔ koɖo ci yí Mawu jijiɛ o. Vɔ nɔ mìwɛɔ, fafa ji mɛ tɔ ci mìakpɔ asugbɔ sɔwu egbla ciwo mìdo.

15. Lé edro nywiwo ɖoɖo atɛnŋ aglɔn ta nɔ mì le tetekpɔwo mɛ doɔ?

¹⁵ Mìɖo aje agbla aɖonɔ edro nywiwo. Nɔ mìkpla lé “[mìagbenɔ] enu vɔn wawa yí a lɔn enu nywi wawaɔ” edro ci mìɖo mɔ mìawa nunywi yí aze nɔ nɔnɔmɛ ciwo yí adɔ mìawa nuvɔn agbesɛnŋ doji. (Amosu 5:15) Edro nywiwo can atɛnŋ agbedo ŋsɛn mì yí mìanɔ te goguiɖe nɔ mìvayi kpɔ mìwoɖeki le nɔnɔmɛ teamɛkpɔ ɖe mɛ ci nu mìde ɖoŋ do o alo kpɔkpɔ emɔ nɔ mɔ yɛava sa o.

16. Lé gbɔngbɔnmɛdɔwo wawa atɛnŋ akpedo mì nu mìakpɔtɔ anɔ glagla ji doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁶ Lé mìawɛ aɖoɖoɔ edro nywiwoɔ? Mìɖo asɔ gbɔngbɔnmɛdɔwo sɔ xa mìwoɖekiwo. Nɔ mìle Kristotɔwo bɔbɔwo alo le kunuɖegbeɔ, nuvɔnwo devatenɔ mì kpɔ fafɛɖe o. Éwaɖeɔ, edro ci mìɖo mɔ mìwo nu ajɔ eji nɔ Yehowa gbeshinnɔ doji. (Mt. 28:​19, 20; Ebre. 10:​24, 25) Mawu Nyɔ lɔ hlɛnhlɛn, yi kplakpla koɖo tamɛbubukpɔ so nu atɛnŋ akpedo mì nu yí lɔnlɔn ci mìɖo mɔ mìawa nunywi asɛnŋ doji yí mìagbesun ji agbe nuvɔn. (Ʒoz. 1:8; Eha. 1:​2, 3; 119:​97, 101) Ðo ŋwi mɔ Yesu nu nɔ yi nukplaviwo mɔ: “Mí nɔ̀ zanŋte yí a wa kwifan nɔ mí ŋgbe va je tetekpɔ mɛ o.” (Mt. 26:41) Nɔ mìzannɔ gamɛ doju koɖo mìwo da ci yí le jeŋkwi mɛ yí donɔ gbe ɖaɖa niɔ, akpedo mì nu yí edro ci mìɖo mɔ mìwo nu ajɔnɔ ji ni agbesɛnŋ doji.—Ʒaki 4:8.

KPƆTƆ ANƆ GLAGLA JI

17. Gbɔjɔgbɔjɔ ci yí ɖenɔ fun nɔ Piɛ blaŋblaŋ ɔ?

¹⁷ Mìatɛnŋ aɖu mìwo gbɔjɔgbɔjɔ ɖewo ji gbijigbiji dru. Vɔ eɖewo li ciwo yí akpɔtɔ adokɔ aya nɔ mì yí mìɖo ale ahwa mɛ gashiagamɛ. Mìasɔ apotru Piɛ kpɔwɛ. Éje vɔnvɔn nɔ agbetɔ fɛnca mɛ, eyi taɖo egbe Yesu zetɔn. (Mt. 26:​69-75) Ewa shigbe mɔ Piɛ ɖu vɔnvɔn yitɔ lɔ ji hwenu yí eɖe kunu koɖo edɔngbegbe le ŋkɔ nɔ Sanhedrɛn lɔ hannɛ. (Edɔwawawo 5:​27-29) Vɔ le xwe ɖewo goduɔ, “Piɛ vɔn nɔ Ʒwifu ciwo yí kandoji mɔ wo ɖo a sovo” yí mi ŋɖuɖu koɖo Kristotɔ Amɛmanyiʒwifuwo nanɔ hwenu ɖe. (Gal. 2:​11, 12) Vɔnvɔn Piɛ tɔ lɔ gbetrɔgbɔ. Taŋfuin deɖu vɔnvɔn lɔ ji vɛ keŋkeŋ gbeɖe o.

18. Nɔ mìɖu Gbɔjɔgbɔjɔ ɖewo ji can ɖe, nyi yí atɛnŋ agbevajɔ druɔ?

¹⁸ Mìwo can mìatɛnŋ avakpɔ mìwoɖeki le nɔnɔmɛ ŋtɔ́ han mɛ. Léɔ? Gbɔjɔgbɔjɔ ɖe ci ji mìɖu atɛnŋ agbevatrɔva yí agbedo aya nɔ mì. Le kpɔwɛ mɛ, nɔviŋsu ɖeka lɔn doji mɔ: “Ŋdo gbla koɖo mamaɖeɖenuwo kpɔkpɔ nanɔ xwe amɛ́wo keke vakando ji mɔ ŋɖu anyi cukaɖa lɔ ji. Vɔ le nɔnɔmɛ ɖewo mɛɔ, mamaɖeɖenuwo kpɔkpɔ gbedronɔŋ ke.” Enyɔ nywiɖe mɔ dena ta o. Évakpɔɛ mɔ yeɖo adodoɔ gbla ŋkeke ɖeka duu keŋ asɔ ɖu tetekpɔ cɛ ji, yí taŋfuin yeɖo awɛkɔ ahan nanɔ ŋkeke ciwo pleŋ yeawa le xexe cɛ mɛ. Toto ashiɛ koɖo hamɛmɛshinshinwo kpekpedonu mɛɔ, ékpɔ ŋsɛn yí ɖuɖuɔ mamaɖeɖenuwo kpɔkpɔ lɔ ji.

19. Lé mìawɛ aɖu gbɔjɔgbɔjɔ ɖe ci yí dokɔ aya nɔ mì gbɛmɛgbɛmɛ jiɔ?

¹⁹ Lé mìaɖu gbɔjɔgbɔjɔ ɖe ci yí demimiɛ ji do, nɔ ŋgbevadɔ mìawa nuvɔn ɔ? Mìawa do nukplamu ci Yesu na ji keŋ asɔ ɖu tetekpɔ ji. Émɔ: “Mí nɔ̀ zanŋte.” Nɔ egbenyi hwenu ciwo èkpɔɛkpɔɛ mɔ yeɖo ŋsɛn can ɔ, kpɔtɔ yí agbegbeɛ nɔnɔmɛ ciwo yí adɔ yí na je tetekpɔ mɛ. (1 Kor. 10:12) Kpɔtɔ awakɔ enu ciwo ewa sa yí sɔ ɖu wo ji. Elododo Wema 28:14 nu mɔ: “Jijɔtɔ yí nyi mɛ ci yí nɔnɔ glagla ji tɛgbɛɛ.”—2 Piɛ 3:14.

FƐNCU CIWO MÌAKPƆ NƆ MÌKPƆTƆ YÍ NƆNƆ GLAGLA JI

20-21. (a) Fɛncu ci mìakpɔ nɔ mìnɔ glagla ji keŋ asɔ ɖu tetekpɔ jiɔ? (b) Nɔ mìwa mìwo kpaxwe ɖe, nyi Yehowa awa nɔ mìɔ? (2 Korɛntitɔwo 4:7)

²⁰ Mìatɛnŋ akando ji mɔ enunywi enyi nɔ mì tɛgbɛɛ nɔ mìkpɔtɔ yí le glagla ji nɔ mìŋgbe je tetekpɔ mɛ o. Nɔ mìwa nuvɔn ɔ, mìaɖo “jijɔkpɔkpɔ [ci yí] ɖeblɛ vɔnɔ,” vɔ nɔ mìnɔ agbe esɔ koɖo ci yí Yehowa jijiɛɔ, mìakpɔ jijɔ ci yí ani ɖaa. (Ebre. 11:25; Eha. 19:8) Enu ci yí taɖo yí ewa mì nɛ, mɔ mìanɔ agbe yí asɔ koɖo yi mɔwo. (Gɔnm. 1:27) Ecɛ adɔ mìaɖo ayexadohwɛnɔamɛnu mɛmi yí agbekpɔtɔ ale agbe mavɔ mɔ lɔ ji.—1 Tim. 6:12; 2 Tim. 1:3; Ʒuda 20, 21.

²¹ Nyɔnɔnwi enyi mɔ, “gbaza lɔ gbɔjɔ.” Ecɛ dedasɛ mɔ kpekpedonu ɖekɛ deli nɔ mì yɔ o. Yehowa le gbesɔsɔ yí ana mì ŋsɛn ci mìʒan. (Hlɛn 2 Korɛntitɔwo 4:7.) Ðo ŋwi mɔ ŋsɛn ci yí wugan jɔjɔmɛ tɔ yí Mawu nanɔ amɛ. Mìwo gban enyi mɔ mìajekɔ agbla ŋkeke ɖeka duu keŋ asɔ ɖu tetekpɔ ji. Nɔ mìwa mìwo kpaxweɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa aɖo mìwo gbedoɖawo ŋci yí agbena mì ŋsɛn ci yí mìʒan. (1 Kor. 10:13) Ɛɛ, toto Yehowa kpekpedonu mɛɔ, mìatɛnŋ anɔ glagla ji yí aɖu tetekpɔ ji.