Lé Àwɛ Aɖu Enuxoxokpɔwo ji

1-2. (a) Enuɖewo ciwo nu Yehowa sɛntɔwo tɛnŋ vaxonɔ nu kpɔ soɔ? (b) Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

AMƐSHIAMƐ yí xonɔ nu kpɔ hweɖewonu.a Le kpɔwɛ mɛ, Kunuɖetɔ jajɛ ɖe tɛnŋ biɔkɔ yideki se mɔ Yehowa sɔkɔ eɖe le ji nɔ ye nyɔnɔnwimɛtɔ ma. Etɛnŋ na yí axoxoɔ nu kpɔ so ʒinʒindoshimɛ wawa nu. Alo bu tamɛ kpɔ so nɔviŋsu ɖeka ci yí sɔ Fyɔɖuxu lɔ nuwo ɖo texwe ŋkɔtɔ so hwenu enyi jajɛ, sɔwu mɔ akplɔ gbɛmɛnuwo do. Ci eho ci yí le yi xomu shi degbevanyi ŋɖeɔ, étɛnŋ tɔ enu xoxo kpɔ yí amɔ gbeta nywi yí yesɔ hwenu yí yenyi jajɛ ma. Bu tamɛ kpɔ so nɔvinyɔnu ci yí shin yí degbeɖo ŋsɛn nu. Étɛnŋ gbɔjɔ, ɖo degbewakɔ sugbɔ shigbe lé ewɛni do sa nɛ o. Èbiɔ nyɔ cɛ hanwo eoɖeki se kpɔa: ‘Yehowa sɔ ɖe le ji nɔŋ teŋ a? Vɔnsa ciwo ŋwa nɔ Yehowa le veviɖe nia? Yehowa akpɔtɔ azanzanŋ-a?’

² Nɔ dekpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse cɛwoɔ, etɛnŋ na yí nami xɔse ɖoɖo do Yehowa nu yí ami sinsin. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ lé Bibla gɔnmɛɖosewo atɛnŋ akpedo mì nu nɔ mìxokɔ enu kpɔ (1) mɔ mìle veviɖe nɔ Yehowa ma, (2) mɔ mìsɔ gbeta nywiwo vayi ma, alo (3) mɔ Yehowa akpɔtɔ azanzan mì ma.

LÉ ÀÐU ENUXOXOKPƆWO JI DO

3. Emɔ ɖeka ci ji mìato yí aɖu mìwo nuxoxokpɔwo jiɔ?

³ Emɔ ɖeka ci ji mìatɛnŋ ato yí aɖu mìwo nuxoxokpɔwo ji yí nyi mɔ mìakpla Mawu Nyɔ lɔ keŋ aji ɖoŋci kpɔ nɔ mìwo nyɔbiɔsewo. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìasɛnŋ yí ashin le gbɔngbɔn mɛ yí mìasun ji yí “a like le xɔse mɛ.”—1 Kor. 16:13.

4. Lé “[mìado] enushanu kpɔ” doɔ? (1 Tɛsalonikitɔwo 5:21)

⁴ Hlɛn 1 Tɛsalonikitɔwo 5:21. Do jeshi mɔ Bibla do ŋsɛn mì mɔ mìwo le “do enushanu kpɔ.” Lé mìawa ecɛ doɔ? Mìatɛnŋ asɔ enu ciwo ji mìxɔ se sɔ sɔ koɖo enyɔ ciwo Bibla nu yí akpɔ mɔ wonyi nyɔnɔnwi ma. Le kpɔwɛ mɛ, bu tamɛ kpɔ so jajɛ ci yí xokɔ nu kpɔ mɔ yele veviɖe nɔ Mawu ma. Éɖo axɔ enyɔ ŋtɔ́ ji se kpoŋ ahan a? Oo, éɖo “ [ado] enushanu kpɔ” yí aji Yehowa susu so nyɔ lɔ nu.

5. Lé “mìɖonɔ to” Yehowa yí eɖonɔ mìwo nyɔbiɔsewo ŋci nɔ mì doɔ?

⁵ Nɔ mìhlɛnhlɛn Mawu Nyɔ lɔɔ, anyi “mìɖokɔ to” Yehowa yí exokɔ nuxu nɔ mì. Vɔ gbɔxwe mìatɛnŋ ajeshi yi susu so nyɔ ɖe koŋ nuɔ, eʒan agblajeje sugbɔ so mì gbɔ. Eʒan mɔ mìasɔ susu ɖo nyɔta ciwo yí kan mì le mìwo Bibla hlɛnhlɛn mɛ ji. Mìatɛnŋ azan dɔwanu ciwo yí habɔbɔ lɔ wa nɔ mì keŋ aji nugɔnmɛ kpɔ so nyɔ lɔ nu. (Elo. 2:​3-6) Mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa mɔ le dasɛ emɔ nɔ mì nɔ mìjikɔ enu lɔ kpɔ nɔ akpedo mì nu mìakpɔ yi ɖoŋci nɔ mìwo nyɔbiɔse lɔ. Le yi goduɔ, mìatɛnŋ aji Bibla gɔnmɛɖosewo koɖo enuŋtɔŋtɔ ɖewo ciwo yí akpedo mì nu le mìwo nɔnɔmɛ lɔ mɛ. Mìatɛnŋ agbekpɔ nyɔna nɔ mìhlɛn nu so Bibla mɛ xolɔlɔ ciwo yí xo nuxu so mɛ ciwo yí do go nɔnɔmɛ ŋtɔ́ han nu.

6. Lé bɔbɔwo kpenɔdo mì nu mìɖunɔ mìwo nuxoxokpɔwo ji doɔ?

⁶ Mìgbese yí Yehowa xonɔ nuxu nɔ mì le mìwo bɔbɔwo mɛ. Nɔ mìyinɔ mìwo bɔbɔwoɔ, mìtɛnŋ se mɛɖe xo nuxu ɖe alo na ɖoŋci ɖe yí anyi enu ci koŋ mìʒan yí asɔ ɖu mìwo nuxoxokpɔwo ji. (Elo. 27:17) Mìakpɔ lé mìawɛ aɖu enuxoxokpɔ ɖewo ji koŋ.

NƆ ÈXOKƆ ENU KPƆ MƆ YEHOWA DESƆ ÐE LE JI NƆ YE O

7. Enyɔ ciwo mɛɖewo atɛnŋ abiɔ wowoɖekiwo seɔ?

⁷ Èbiɔ eoɖeki se kpɔ mɔ: ‘Yehowa kpɔkpɔŋ teŋ a?’ Nɔ èkpɔnɔ eoɖeki do enugbali jiɔ, agbɔnnu nɔ eo mɔ àlɔn do ji mɔ, ànyi exlɔ koɖo Amɛ ci yí Wa xexegbɛ lɔ alo àkpɔɛ mɔ yɛwugan ye. Etɛnŋ nyi susu ŋtɔ́ han yí Efyɔ Davidi ɖo. Ekpacɛ ci ekpɔɛ mɔ Yehowa sɔnɔ ɖe le ji nɔ agbetɔwo yí ebiɔ se mɔ: “[O Yehowa], nyi taɖo yí amɛwo le veviɖe nɔ eo ɔ? Nyi taɖo yí [Élenɔ ŋkuvi] do mì nu ɔ?” (Eha. 144:3) Fini mìakpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse cɛ leɔ?

8. Sɔ koɖo 1 Samiɛli 16:​6, 7, 10-12 ɖe, nyi Yehowa kpɔnɔ le amɛwo mɛɔ?

⁸ Le Bibla mɛɔ, mìkpla mɔ Yehowa donɔ jeshi mɛ ciwo yí kpɔɛni mɔ yewodele veviɖe nɔ mɛbuwo o. Le kpɔwɛ mɛ, Yehowa dɔ Samiɛli ɖaɖa Ʒɛse xomu mɛ nɔ ashi ami nɔ ɖeka le eviɛwo mɛ ci yí avanyi efyɔ nɔ Izraɛli. Ʒɛse yɔ amadrɛ le eviɛ amɛnyi lɔwo mɛ nɔ woado go koɖo Samiɛli, vɔ deyɔ Davidi ci yí nyi vihwɛtɔ le wo mɛ o.b Vɔ etrɔnyi Davidi yí Yehowa yɛ sɔ. (Hlɛn 1 Samiɛli 16:​6, 7, 10-12.) Yehowa kpɔ mɛ ciŋmɛ Davidi nyi teŋteŋ le ji mɛ mɔ yɛnyi jajɛ ci yí gbɔngbɔnmɛnuwo nɔnɔ veviɖe nɔ.

9. Lé àtɛnŋ awɛ akando ji mɔ Yehowa sɔnɔ ɖe le ji nɔ eoɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁹ Bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa dasɛ mɔ yele ŋkuvi do eo nu vayi nu. Éna ekpla nywiwo eo ciwo yí sɔ koɖo ao ʒanwo. (Eha. 32:8) Lé awɛ awa ahan nɔ dejeshi eo ɖɛ nywiɖeɔ? (Eha. 139:1) Nɔ èwa do Yehowa nukplamu ɖe ji yí kpɔ lé ekpedo eo nu doɔ, àvakando ji mɔ Yehowa sɔ ɖe le ji nɔ eo. (1 Kro. 28:9; Edɔ. 17:​26, 27) Yehowa lekɔ ŋkuvi do ao gblajejewo nu. Ékpɔ jijɔ nywi ciwo yí èɖo keŋ ji mɔ yeanyi ao xlɔ. (Ʒer. 17:10) Éji mɔ eo can eo le lɔn keŋ anyi ye Xlɔ.—1 Ʒan 4:19.

NƆ ÈXOXOƆ NU KPƆ MƆ GBETA CIWO ÈSƆ VAYI NYƆ MA

10. Nɔ mìbu tamɛ kpɔ so gbeta ciwo mìsɔ vayi nu ɖe, taŋfuin nyɔ ciwo mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo seɔ?

¹⁰ Nɔ exwewo vayikɔɔ, mɛɖewo tɛnŋ vatɔ wowoɖekiwo biɔbiɔ se mɔ gbeta nywi tɛnŋ yewosɔ vayi ma. Taŋfuin wotashi edɔ gangan ɖe ci woawa sa alo ajɔ gangan ɖe ci woado keŋ akpɔ eho yí atɛnŋ awa edɔ sugbɔ nɔ Yehowa. Ecɛyɛɔ, exwe sugbɔwo vayi, taŋfuin wotɛnŋ kpɔ mɛbuwo ciwo wojeshi ɖɛ yí eho vale wo shi yí wovoŋ le agbe mɛ. Ecɛ dɔ yí wotɛnŋ tɔ wowoɖekiwo biɔbiɔ se mɔ: ‘Eʒan mɔ nawa vɔnsa ŋtɔ́wo nɔ Yehowa saa? Alo wodɔ yí mɔnukpɔkpɔ ɖewo yiteŋ a?’

11. Nyi yí caka mɛ ci yí ŋwlɛ Ehajiji Wema 73 tɔ lɔɔ?

¹¹ Nɔ nyɔbiɔse ŋtɔ́ hanwo na yí ècaka le eoɖeki mɛɔ, bu tamɛ kpɔ so lé ewa nɔ mɛ ci yí ŋwlɛ Ehajiji Wema 73 tɔ lɔ nu. Ékpɔ mɔ mɛbuwo ɖuɖuɔ agbe, vo yí ŋɖekpokpui dexa wo le agbe mɛ o. (Eha. 73:​3-5, 12) Ci ekpɔkpɔ wo yí ewa shigbe mɔ enuwo jeji nɔ wo le agbe mɛ nɛɔ, evawakɔ nɔ yɛ shigbe mɔ agbla ciwo yí yeje yí sɔ sɛnkɔ Yehowa nyi enugbali hannɛ. Susu gbɔjɔamɛ ŋtɔ́ na yí ekpe fun le “ŋkeke lɔ pleŋ mɛ.” (Eha. 73:​13, 14) Ci enu lɔwo xa susu mɛ ni ahan ɖe, lé ewɛ doɔ?

12. Sɔ koɖo Ehajiji Wema 73:​16-18 ɖe, lé ehakpatɔ lɔ ɖu enu ciwo yí xɛkɔ ji doɔ?

¹² Hlɛn Ehajiji Wema 73:​16-18. Ehakpatɔ lɔ yi Yehowa gbedoxɔ mɛ fini akpɔ fafa le. Le nɔɔ, átɛnŋ abu tamɛ kpɔ fafɛɖe. Évado jeshi mɔ ci ewa shigbe enuwo nyɔkɔ nɔ wo le agbe mɛ nɛɔ, wodeɖo esɔ mɛ mɔkpɔkpɔ ɖe o. Enumɛmɔŋje ŋtɔ́ na yí ekpɔ fafa le yi ji mɛ yí evanya mɔ gbɔngbɔn mɛ nuwo dokplɔkplɔ yí nyi gbeta nywitɔ ci yesɔ. Ecɛ dɔ yí egbetrɔ yí vaɖui koŋ mɔ yɛakpɔtɔ asɛnsɛn Yehowa.—Eha. 73:​23-28.

13. Lé àwɛ akpɔ fafa le susu mɛ nɔ èxokɔ nu kpɔ so gbeta ciwo èsɔ vayi nuɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹³ Eo can àtɛnŋ akpɔ fafa jimɛtɔ ŋtɔ́ han nɔ Mawu Nyɔ lɔ kpedo eo nu. Lé àwɛ doɔ? Kpɔ kpɛnkpɛn mɛ nɔ enuvevi ciwo yí le eo shi yɛ, dɔkunu ciwo èɖo do jeŋkwi mɛ can le wo mɛ yí asɔ sɔ koɖo mɛ ciwo fɛncu wowotɔ nyi enu ci ɖekɛ yí xexe lɔ ana wo. Wotɛnŋ kankan do enu ci ɖekɛ yí woɖo le agbe mɛ ji, ɖo wodekpɔkpɔ emɔ nɔ ŋɖekpokpui le esɔ mɛ o. Vɔ eo yɛɔ, shicu nywi sugbɔ yí Yehowa sɔ ɖo gbe nɔ eo, ciwo nu deɖoŋ do le esɔ mɛ yí àvakpɔ. (Eha. 145:16) Gbesɔ kpe niɔ, mìabu tamɛ kpɔ so nyɔ cɛ nu: Mìatɛnŋ anya lé agbe lɔ anɔ do nɔ mì teŋ, nɔ mìsɔ gbeta bu saa? Mìkando enu ɖeka yɛ ji: Enunywi ɖekɛ deyinɔte mɛ ciwo yí sɔ gbeta mɔ yewoalɔn Mawu yí alɔn wowo kpenawo gbeɖe o.

NƆ ÈXOXOƆ NU KPƆ MƆ YEAKPƆTƆ AWAKƆ EDƆ NƆ YEHOWA MA

14. Nyi yí taɖo mɛɖewo degbeɖo kankandojiɔ, yí nyɔbiɔse ci yí acakakɔ susu mɛ nɔ woɔ?

¹⁴ Yehowa sɛntɔ ɖewo shin, dodoɔ go lanmɛsɛn cukaɖawo alo wodegbekpe ŋɖewo ji o. Ecɛ dɔ yí wotɛnŋ tɔ enu xoxo kpɔ mɔ yewogbenyi ŋɖewanu le Yehowa ŋmɛ yɛ ma. Wotɛnŋ biɔ wowoɖekiwo se mɔ: ‘Natɛnŋ agbekpɔtɔ awakɔ edɔ nɔ Yehowaa?’

15. Nyi ji yí mɛ ci yí ŋwlɛ Ehajiji Wema 71 tɔ lɔ kandoɔ?

¹⁵ Ahanke mɛ ci yí ŋwlɛ Ehajiji Wema 71 tɔ lɔ xa le yiɖeki mɛ nɛ. Édo gbe ɖaɖa mɔ: “Ŋgbe so le ŋ gbɔ hwecinu ŋsɛn vɔ nɔ ŋ o.” (Eha. 71:​9, 18) Ele ahan gan, ehakpatɔ lɔ kpɔtɔ yí kando ji mɔ nɔ yesɛnkɔ ye Mawu le egbejinɔnɔ mɛɔ, Yehowa adasɛ emɔ nɔ ye yí akpedo ye nu. Shigbe lé ehakpatɔ lɔ kplɛ nɛɔ, Yehowa kpɔnɔ jijɔ do mɛ ciwo yí wakɔ ci ji wokpe yí Sinkɔ, ci wodegbewakɔ sugbɔ can.—Eha. 37:23-25.

16. Emɔ ciwo nu yí Yehowa gbekpɔtɔ zannɔ amɛshinshinwo leɔ? (Ehajiji Wema 92:​12-15)

¹⁶ Amɛshinshinwo, mísɔ ŋkuvi ci Yehowa sɔ kpɔnɔ enuwo sɔ kpɔnɔ míwo nɔnɔmɛ lɔ. Átɛnŋ akpedo mí nu yí míayikɔ ŋkɔ le gbɔngbɔn mɛ, nɔ mídegbesɛnŋ le gbaza mɛ can. (Hlɛn Ehajiji Wema 92:​12-15.) Ŋgbebu tamɛ kpɔ so enu ciwo datɛnŋ awa nu o, ewaɖeɔ, sɔ susu ɖo enu ciwo àtɛnŋ awa ji. Le kpɔwɛ mɛ, àtɛnŋ ado ŋsɛn mɛbuwo to egbejinɔnɔ kpɔwɛ aotɔ ji koɖo lé èsɔ ɖele ji nɔ mɛbuwo do. Àtɛnŋ axo nuxu so lé Yehowa kpedo eo nu le exwe ciwo yí vayi mɛ yí anu emɔkpɔkpɔ sɛnŋ ci èɖo do Yehowa gbeɖu ciwo yí avavamɛ le esɔ mɛ nu. Yí ŋgbeŋlɔbe gbeɖe mɔ ye gbedoɖawo ɖo ŋsɛn yí akpedo mɛbuwo nu o. (1 Piɛ 3:12) Nɔ mìgbele nɔnɔmɛ ɖekpokpui mɛ can ɔ, mì pleŋ mìɖo ŋɖe ana Yehowa koɖo mɛbuwo.

17. Nyi yí taɖo mìɖo ami mìwoɖekiwo sɔ sɔ kpɔ koɖo mɛbuwoɔ?

¹⁷ Nɔ èkpɔɛ mɔ detɛnŋ gbewakɔ edɔ sugbɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ yí èxa le eoɖeki mɛɔ, kando ji mɔ ŋɖekpokpui ci ètɛnŋ wakɔ jekɔŋ ni. Ètɛnŋ vasɔ enu ci èwakɔ sɔ sɔkɔ koɖo enu ci mɛbuwo wakɔ. Vɔ ŋgbewɛ ahan o! Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yehowa desɔ mì sɔnɔ koɖo mɛɖe o. (Gal. 6:4) Le kpɔwɛ mɛ, Mari na ami hwɛnte ci yí veho Yesu. (Ʒan 12:​3-5) Vɔ kposhu wamɛnɔ sɔ eho hwɛhwɛ amɛve ci yí denyi ŋɖe o do enunana dakavi mɛ le gbedoxɔ lɔ mɛ. (Luiki 21:​1-4) Ele ahan gan, Yesu kpɔɛ mɔ enu ci amɛ amɛve lɔwo na dasɛ mɔ woɖo xɔse. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, ŋɖekpokpui ci lɔnlɔn dɔ yí èɖo dro yí na, nɔ egbehwe alo le do ɖe can nyi enuvevi nɔ Edalɔ Yehowa.

18. Nyi yí akpedo mì nu mìaɖu mìwo nuxoxokpɔwo jiɔ? (Gbekpɔ dakavi ci yí nyi “Yehowa Nyɔ Lɔ Atɛnŋ akpedo eo nu Naɖu Enuxoxokpɔwo ji.”)

¹⁸ Mìwo pleŋ yí xonɔ nu kpɔ hweɖewonu. Vɔ shigbe lé mìkpɔɛ nɛɔ, Mawu Nyɔ Bibla ci yí nyi nyɔnɔnwi atɛnŋ akpedo mì nu mìaɖu nɔnɔmɛ ŋtɔ́ ji. Eyi taɖo, je agbla yí aɖu ao nuxoxokpɔwo ji. Yí nasɔ kankandoji sɔ dɔli enu ciwo yí xakɔ eo. Vɔnsa ciwo èwa vayi jeŋ ni yí eɖo gbe mɔ yeacu shi nɔ eo. Kando ji mɔ Yehowa lɔn yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo pleŋ yí wole veviɖe ni.