JOKWA DI LONDE̱ DOM NA MABA
Ne̱ni weno̱ ná o be̱ diko̱m la Loba e?
1, 2. Ba nja ba ta mako̱m mō̱ ma Yehova e?
NJA o mapulano̱ be̱ne̱ ka diko̱m e? Moto ńena o to̱ndino̱. Moto nu maso̱ṅtane̱ wa, na ńena wa pe̱ o maso̱ṅtane̱no̱. Moto ńe muyao na nu be̱n pe̱ bede̱mo o mubeano̱.
2 Yehova Loba a mapo̱so̱ bato bō̱ ná ba be̱ mako̱m mao. K’eyembilan, Abraham a ta nde mō̱ ńa mako̱m ma Yehova. (Yesaya 41:8; Yakobo 2:23) Yehova a ta pe̱ a to̱ndo̱ David. A kwali ná David a ta nde ‘moto kaponda mulema mao.’ (Bebolo 13:22) Muto̱ped’a mudī Daniel pe̱ a ta a “to̱ndo̱be̱” jita na Yehova.—Daniel 9:23.
3. Ońola nje Abraham, David, na Daniel ba tano̱ mako̱m ma Yehova e?
3 Ne̱ni Abraham, David, na Daniel ba timbino̱ be̱ mako̱m ma Yehova e? Yehova a kwalane̱ Abraham ná: “O dube̱ doi lam.” (Bebotedi 22:18) Yehova e nde diko̱m la ba ba masengane̱ mo̱ na sibise̱ la ńolo. Nate̱na mo̱me̱ne̱ tumba la mususu di timbi be̱ diko̱m lao. Yehova a tele̱ye̱ tumba la Israel ná: “Bińo̱ sengane̱ doi lam, nde na mabe̱ Loba lańu, bińo̱ pe̱ lo be̱ tumba lam.” (Yeremia 7:23) Wa pe̱ wangame̱n so̱ o sengane̱ Yehova yete̱na o mapula be̱ diko̱m lao na mbale̱.
YEHOVA A MATATA MAKO̱M MAO
4, 5. Ne̱ni Yehova a matatano̱ mako̱m mao e?
4 Bibe̱l e makwala ná Yehova a mawasa “o jembe̱ ba bena ba boli mo̱ mulema mabu mwe̱se̱.” (2 Myango 16:9) O kalat’a Myenge 32:8, Yehova a makakane̱ mako̱m mao ná: “Na malee̱ wa, na bīse̱ wa ngea wangame̱nno̱ dangwa; na mabola wa malea na jombwa wa na miso̱ mam.”
5 Musingedi ńa ngińa a mapula jeka biso̱ ná di be̱ mako̱m ma Loba. Nde Yehova a mapula o tata biso̱. (Langa Myenge 55:23.) Ka bō̱ be mako̱m ma Yehova, di mabolea mo̱ na mulema masu mwe̱se̱. Di tingame̱ na mo̱ to̱ e be̱ nde oteten a mitakisan minde̱ne̱. Di be̱n pe̱ mulemlem ma lakisane̱ ka mutiled’a kalat’a myenge. A tili jombwea Yehova ná: “Kana a te̱mno̱ o dia lam la mom, na si maponga.” (Myenge 16:8; 63:9) Ne̱ni Satan a makekano̱ o jeka biso̱ ná di be̱ mako̱m ma Loba e?
MIBAKAN MA SATAN
6. Nje Satan a kaino̱ jombwea bato ba benama e?
6 O Jokwa 11 joko ná Satan a te̱nge̱ne̱ Yehova, a bake̱le̱ mo̱ ná e mpoṅ, a si mabola pe̱ to̱ nje e te̱nge̱n ońolana a s’ese̱le̱ Adam na Eva ná ba no̱nge bedomsedi ońola babo̱me̱ne̱ ba nje ye bwam na nje ye bobe. Kalat’a Hiob e mokwe̱le̱ biso̱ ná Satan a bake̱le̱ pe̱ bato ba benama ba mapule̱ be̱ mako̱m ma Loba. Satan a kai ná ba mabolea nde Loba ońola myam beno̱ ná ba kusane̱ mo̱, seto̱ ońola ná ba to̱ndi mo̱. Satan a kai pe̱ ná e ná a yue̱le̱ to̱ nja nde te̱nge̱ne̱ Loba. Jombweye te̱ nje jeno̱ ná jokwa na Hiob, na ne̱ni Yehova a tatino̱ mo̱.
7, 8. (a) Ne̱ni Yehova a tano̱ e̱ne̱ Hiob e? (b) Nje Satan a kwalino̱ jombwea Hiob e?
7 Nja nu ta Hiob e? A ta nde mot’a bwam nu ta longe̱ ye we̱nge̱ lambo ka 3 600 ba mbu. Yehova a kwali ná o ni ponda moto to̱ mō̱ a si ta ka mo̱ o wase ńe̱se̱. Hiob a ta a be̱ne̱ne̱ Loba edube ende̱ne̱, a ta pe̱ a singe̱ nje ye bobe. (Hiob 1:8) E, Hiob a ta nde diko̱m la mbale̱ la Yehova.
8 Satan a kai ná Hiob a mabolea nde Loba ońolana a boli mo̱ myam. Satan a kwalane̱ Yehova ná: “Seto̱ wa nde o dinge̱le̱ mo̱ midi me̱se̱, mo̱me̱ne̱, ndabo ao na me̱se̱ a be̱nno̱ e? O namse̱ ebol’a mā mao, mabemba mao pe̱ ma piń o ekombo. Sambise̱ te̱ dia lo̱ngo̱ le̱; o tape me̱se̱ a be̱nno̱, na mbale̱, a mato̱bo̱ wa o mpoma!”—Hiob 1:9b, 10, 11.
9. Nje Yehova ese̱le̱no̱ ná Satan a bole e?
9 Satan a bake̱le̱ Hiob ná a mabolea nde Yehova buka te̱ ońola nje eno̱ ná a kusane̱ Loba. Satan a kai pe̱ ná e ná a bola ná Hiob embe̱ bolea Yehova. Yehova a si ta jo̱nge̱le̱ diwo̱ na Satan, nde a boli Satan wonja ná a kekise̱ Hiob, o bia nga e nde diko̱m la Yehova ońolana a to̱ndi Loba.
SATAN A MAKO̱YE̱ HIOB OMO̱Ń
10. Ne̱ni Satan a ko̱ye̱no̱ Hiob omo̱ń e, nje pe̱ Hiob a bolino̱ e?
10 Laboso, Satan ibi to̱so̱ ná a ńamse̱ byembe ba Hiob be̱se̱. Na Satan a bwa pe̱ jita la baboledi ba Hiob. Hiob á bo̱lo̱ne̱ bema be̱se̱. O sukan a bwa dom la bana ba Hiob na ngo̱ a mūdi. Nde Hiob a ta a tingame̱ na Yehova. “O man me̱se̱, Hiob a si boli bobe to̱ to̱po̱ne̱ Loba eyal’a dibena.”—Hiob 1:12-19, 22.
11. (a) Nje epe̱pe̱ Satan a bolane̱no̱ Hiob e? (b) Nje Hiob a kwalino̱ e?
11 Satan a bati wala oboso. A te̱nge̱ne̱ Loba na ben byala ná: ‘Tapa bewese bao na ńol’ao, na mbale̱ a mato̱bo̱ wa o mpoma.’ Na Satan a koma Hiob diboa la bobe o ńolo. (Hiob 2:5, 7) To̱ na nika Hiob a ta te̱ nde a tingame̱ na Yehova. Mo̱ ná: “Natē̱ na wo̱, na mabamse̱ nde [to̱so̱, na matingame̱ nde na] k’am ni si be̱n misan.”—Hiob 27:5.
12. Ne̱ni Hiob a sambwe̱le̱no̱ mpoṅ ma Satan e?
12 Hiob a si ta a bia to̱ lambo jombwea mibakan ma Satan to̱so̱ ońola nje a tano̱ a taka jita. O̱nge̱le̱ ná Yehova nde a ta njo̱m a ndutu ye̱se̱ i ta i ko̱ye̱ mo̱. (Hiob 6:4; 16:11-14) Nde to̱ na nika, Hiob a ta te̱ nde a tingame̱ na Yehova. Penda to̱ po̱ e si ta pe̱. Hiob a si ta a bolea Loba ońola myam. A ta nde diko̱m la Loba ońolana a ta a to̱ndo̱ mo̱. Mibakan ma Satan me̱se̱ mi ta nde mpoṅ!
13. Nje tingame̱ la Hiob di wanno̱ e?
13 To̱ná Hiob a si tano̱ a bia nje ye o bolane̱ o mo̱ń, a ta a tingame̱ na Loba, a lee̱le̱ pe̱ ná Satan e bobe. Hiob a kusane̱ Yehova bowe̱n ońolana a ta a tingame̱ na mo̱ ka diko̱m.—Hiob 42:12-17.
NE̱NI SATAN A MABAKE̱LE̱NO̱ WA
14, 15. Njika mibakan Satan a mabake̱le̱no̱ bome na bito be̱se̱ e?
14 Nje Hiob a kusino̱ ye ná yokwe̱le̱ wa belēdi be mweńa. O nin we̱nge̱ pe̱, Satan a mabake̱le̱ biso̱ ná, di mabolea nde Yehova ońola myam jeno̱ ná di kusane̱ mo̱. O kalat’a Hiob 2:4, Satan a kai ná: “Me̱se̱ moto a be̱nno̱ e ná a bola mo̱ o sunga longe̱ lao!” Satan e so̱ nde o bake̱le̱ bome na bito be̱se̱, seto̱ buka te̱ Hiob, ná ba mabolea nde Loba ońola myam. Bebwea ba mbu jita ombusa kwed’a Hiob, Satan a ta te̱nge̱ nde a dia a maloa Yehova, na bake̱le̱ pe̱ baboledi bao. K’eyembilan, o kalat’a Minia 27:11, di malanga ná: “A mun’am, be̱ dibie̱, o bwese̱ mulema mam muńe̱nge̱, ná na we̱le̱ jalabe̱ muto̱po̱ne̱ mba dibena [to̱so̱, muloe̱ mba].”
15 We ná o po̱so̱ o sengane̱ Yehova na be̱ diko̱m lao la jemea, o lee̱le̱ ná Satan e nde mot’a mpoṅ. To̱ e pula nde ná o wane mawengisan mande̱ne̱ o longe̱ lo̱ngo̱ ná o be̱ diko̱m la Loba, nika ńe nde bedomsedi ba bwam be buki be̱se̱ weno̱ ná o no̱ngo̱! Ben bedomsedi be mweńa jita. Satan e nde o ka ná, wa, o si me̱nde̱ tingame̱ na Loba o ponda mitakisan. A makeka o lo̱ndo̱ biso̱ ná di si tingame̱ na Loba. Ne̱ni e?
16. (a) Njika myano Satan a mabolane̱no̱ o keka jeka bato ná ba boleye Yehova e? (b) Ne̱ni Diabolo eno̱ ná a keka jeka wa ná o boleye Yehova e?
16 Satan a mabolane̱ myano jita o keka jeka biso̱ ná di be̱ diko̱m la Loba. A mako̱ye̱ biso̱ omo̱ń “ka ngila ni madome̱ o pulise̱ nja a mamińano̱.” (1 Petro 5:8) O si be̱ mańaka ke̱ mako̱m mo̱ngo̱, belongi bo̱ngo̱ ba mbia, to̱so̱ bato bape̱pe̱ ba makeka jeka wa ná wokwe Bibe̱l, o bole pe̱ nje e te̱nge̱n. We ná we̱ne̱ biana ba ko̱ye̱ wa omo̱ń.a (Yohane 15:19, 20) Satan a madimbe̱le̱ pe̱ ńolo “biana e nde ange̱l a mwe̱ne̱n.” Ońola nika e ná a keka lo̱ndo̱ biso̱ ná di kwe̱me̱ Yehova. (2 Korinto 11:14) Mwano mupe̱pe̱ Satan a mabolane̱no̱ o keka jeka biso̱ ná di si bolea Yehova mwe nde o bola ná, jo̱nge̱le̱ ná di si dongame̱n o be̱ baboleye̱ Loba.—Minia 24:10.
SENGANE̱ MAMBENDA MA YEHOVA
17. Ońola nje di masengane̱no̱ Yehova e?
17 Di malee̱le̱ ná Satan e nde mot’a mpoṅ ke̱ di masengane̱ Yehova. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ sengane̱ e? Bibe̱l e makwala ná: “To̱ndo̱ Yehova, Loba lo̱ngo̱, na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na mudī mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na ngiń’ango̱ ńe̱se̱.” (Ndimbisedi 6:5) Di masengane̱ nde Yehova ońolana di to̱ndi mo̱. Nika ndolo di be̱ne̱nno̱ Yehova e mańakano̱ nika pe̱ nde di me̱nde̱no̱ pula bola nje ye̱se̱ a mabaise̱no̱ biso̱ ná di bole. Ńamuloloma Yohane a tili ná: “Ebanja ndol’asu na Loba ńe nde ná di ne̱nge̱ mbend’ao, nde mbend’ao i titi bwambi.”—1 Yohane 5:3.
18, 19. (a) Njika mambo mō̱ Yehova a makwalano̱ ná me bobe e? (b) Ne̱ni di bino̱ ná Yehova a si mabaise̱ biso̱ ná di bole lambo di titino̱ ná di bola e?
18 Mo̱, njika mambo mō̱ Yehova a makwalane̱no̱ biso̱ ná me bobe e? Byembilan bō̱ be o edinge̱le̱ “Singe̱ nje Yehova a singe̱no̱.” O bebotedi we ná wo̱nge̱le̱ ná mambo mō̱ ma be byembilan ma titi bobe jita. Nde o langi te̱ bepasi ba Bibe̱l, o no̱ngo̱ pe̱ ponda o dutea o nje o langino̱, o me̱nde̱ so̱ṅtane̱ ná sengane̱ la mambenda ma Yehova nika ńe nde dibie̱. O me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ná wangame̱n o wana mawengisan mō̱ o longe̱ lo̱ngo̱. Nika ńe ná e be̱ ndutu ponda iwo̱, nde o wan te̱ man mawengisan, o me̱nde̱ be̱ne̱ musango na bonam bena be̱ la diko̱m la jemea la Loba ba mawanano̱. (Yesaya 48:17, 18) Ne̱ni di bino̱ ná je ná di wana man mawengisan e?
19 Yehova a si mabaise̱ biso̱ tom ná di bole lambo di titino̱ ná di bola. (Ndimbisedi 30:11-14) Ka Diko̱m lasu la mbale̱, a bi biso̱ buka nje di bino̱ biso̱me̱ne̱. A bi bo̱bo̱ lasu na ngiń’asu. (Myenge 103:14) Ńamuloloma Paulo a membe̱ biso̱ na ben byala ná: “Loba e mbale̱; a si me̱nde̱ jese̱le̱ ná bińo̱ lo kekisabe̱ buka ngud’ańu, nde makekisan ma po̱i te̱, a me̱nde̱ wekea bińo̱ ngea busa oten, ná lo we̱le̱ lembe̱ mo̱.” (1 Korinto 10:13) Je ná di be̱ mbaki ná, o ponda ye̱se̱ Yehova a me̱nde̱ bola biso̱ ngińa ná di bole nje e te̱nge̱n. A me̱nde̱ o bola wa “ngińa ni pakapakan” o jongwane̱ wa lembe̱ mitakisan minde̱ne̱. (2 Korinto 4:7) Ombusa mo̱ kusane̱ Yehova jongwane̱ o ponda mitakisan, Paulo a timbi kwala ná: “Na malembe̱ me̱se̱ ońola nu nu membe̱ mba.”—Filipi 4:13.
OKWA TO̱NDO̱ NJE LOBA A TO̱NDINO̱
20. Njika bede̱mo wangame̱nno̱ jembilane̱ e, na ońola nje e?
20 Yete̱na di mapula be̱ diko̱m la Yehova, jangame̱n jese̱le̱ bola nje Yehova a kwalino̱ ná ye bobe, nde jangame̱n pe̱ bola buka nika. (Roma 12:9) Mako̱m ma Loba ma to̱ndi nje a to̱ndino̱. Bibe̱l e makwalea ońol’abu o kalat’a Myenge 15:1-5. (Langa.) Mako̱m ma Yehova ma membilane̱ bede̱mo bao, ma malee̱le̱ pe̱ “ndolo, muńe̱nge̱, musango, we̱lisane̱, muyao, bwam, jemea, pī, ko̱nji.”—Galatia 5:22, 23.
21. Ne̱ni weno̱ ná wokwa lee̱le̱ bede̱mo Loba a to̱ndino̱ e?
21 Ne̱ni weno̱ ná wokwa lee̱le̱ ben bede̱mo ba bwam e? Wangame̱n jokwa bia nje Yehova a to̱ndino̱ tongwea na bolanga ba Bibe̱l na jokwa pe̱ mo̱ ponda na ponda te̱. (Yesaya 30:20, 21, NW) Bola la nika di me̱nde̱ ńakise̱ ndolo o be̱ne̱nno̱ Yehova, nika ni ndolo e mańakano̱ nika pe̱ nde o me̱nde̱no̱ pula sengane̱ mo̱.
22. Nje sengane̱ la Yehova di mawaneano̱ wa e?
22 Mawengisan wangame̱nno̱ wana o longe̱ lo̱ngo̱ me ná malangisane̱be̱ na songwa la edun a mbo̱ti o bo̱to̱ ńa peńa. Bibe̱l e makwala ná wangame̱n ‘songwa mudun a moto’ ná o bo̱te “mot’a peńa.” (Kolose 3:9, 10) To̱na ne̱ni nika ńeno̱ ná e be̱ ndutu, di wan te̱ man mawengisan, di sengane̱ Yehova, a makakane̱ o bola biso̱ “bowe̱n bonde̱ne̱.” (Myenge 19:12) E, po̱so̱ o sengane̱ Yehova, o lee̱le̱ ná Satan e nde mot’a mpoṅ. Bolea Yehova, seto̱ ońolana o mengane̱ mo̱ bowe̱n, nde ońolana o be̱ne̱ne̱ mo̱ ndol’a mbale̱. Na nika nde o me̱nde̱no̱ be̱ diko̱m la Loba la mbale̱!
a Nika e si mapula kwala ná, Satan nde a matute̱le̱ bato ba makeke̱ jeke̱ wa ná wokwe Bibe̱l. Nde Satan nde e “loba la mun mundi ma wase,” na ná “wase ńe̱se̱ ńe owas’a ngińa [ao].” Nika e titi so̱ mańaka ke̱ bato ba makeka o jeka biso̱ ná di boleye Yehova.—2 Korinto 4:4; 1 Yohane 5:19.