Na Kgopolo ya Gago ke yeo e Laolago?
SEHLOGO se segolo letlakaleng la ka ntle se boletše gore, “Kereke e Mpsha e Arogana ka Baka la Baperisita Bao e Lego Basodoma.” Kuranta e tšwetše pele go utolla dikarogano tše dikgolo tše di lego Kerekeng ya Engelane ka baka la taba ya baperisita bao e lego basodoma.
Moruti yo a okametšego kereke e gokeletšago baruti ba bafsa o boletše gore, “Basodoma ba a amogelwa kerekeng.” Go ya ka kgopolo ya gagwe, mosodoma yo a ‘botegago le go ikarabela’ tswalanong ya gagwe le monna o mongwe o na le tshwanelo ya go kgethelwa boruti.
Kgopolo e ganetšago ya mookamedi wa kereke e bile ya gore, “baruti bao e lego basodoma ke ba babe gomme ba swanetše go tlogela boruti.” O be a dumela gore baruti ba swanetše go bea mohlala boitshwarong bja bona ka moka.—The Sunday Times, London, November 8, 1987.
O mongwe le o mongwe wa banna ba ka ntle le pelaelo o be a kgodišegile gore kgopolo ya gagwe ke ye e nepagetšego. Eupja na kgopolo ya motho e swanetše go ba yona yeo e phethago ditaba ditabeng tšeo e lego tše dikgolo? Mo gongwe o tla re ee, o bolela gore “motho o mongwe le o mongwe o na le tshwanelo ya go diriša kgopolo yeo e lego ya gagwe.”
Lega go le bjalo, ela hloko dipolelo tše tše pedi tše di buduletšwego tšeo di lego ka Beibeleng: “Ke xona a re phexeleleng tše re kaxo khutšišana ra axišana ka tšona.” “Xomme lena Bana-bešo, ke a Le rapela, . . . ke re: Bohle bolelang setee, xore mo xo lena xo se be le diphapang; Le be ba xo bapelana, kxopolo e le e tee.”—Ba-Roma 14:19; 1 Ba-Korinthe 1:10.
Ka gona go thwe’ng ge e ba wena ka ge o le Mokriste o hwetša go le thata go dumelelana le phuthego ya Bokriste tabeng e nngwe e bohlokwa? O tla swara seo bjang e le gore khutšo le kwano e bohlokwa ya phuthego di ka dula di le gona?—Mateo 5:9; 1 Petro 3:11.
Ela hloko boemo bjo bo ilego bja ba gona phuthegong ya Bokriste ya lekgolo la pele la nywaga nakong ya ge ba bangwe ba be ba lebelela kgopolo ya bona e yeo ba e laolago. Bona seo se se ilego sa feleletša ka sona gomme o ipotšiše gore: ‘Ke be ke tla dira’ng ge e ba ke be ke le gona moo?’
Dipotšišo ka Lebollo
Ba-ntle ba ba se ba bollago ba ile ba thoma go amogelwa phuthegong ya Bokriste ka 36 C.E. Gaešita lege Jehofa a be a rulaganyeditše moapostola Petro bakeng sa tiragalo ye e kgolo, fela Petro le ba bangwe bao ba bego ba e-na le yena ba ile ba makatšwa ke go bona moya o mokgethwa o tšhollelwa bathong ba ba se ba bollago. (Ditiro 10:1-16, 34-48) Bakriste ba bangwe ba ba-Juda ba ile ba hwetša go le thata go dumela se. Ge e le gabotse, Bakriste ba bangwe ba ba-Juda, bona “ba e lexo ba lebollo” ba ile ba sola Petro ka go ba ga gagwe gotee le batho ba ba se ba bollago.—Ditiro 11:2, 3.
Ke ka baka la’ng bantšha-diphošo ba ba be ba tshwenyegile? Ke ka gobane lebollo ka nywaga e ka bago 2 000, le be le bile leswao la kwano e kgethegilego le Modimo. Ge Jehofa Modimo a be a laela Aborahama gore ba batona ka moka ba lapa la gagwe ba bolotšwe, O itše: “Le bolotšwe, e be leswao la kxwerano ye ke e diraxo le lena . . . ya neng le neng.” (Genesi 17:10-13) Lebollo makgolong a nywaga a mantši ka morago, le be le sa dutše e le la bohlokwa go ba-Juda. Ba bantši ba bona ba be ba dumela gore go se bolle go bolela go se hlweke. (Jesaya 52:1) Ba be ba dumela gore batho ba bakgethwa ba Modimo ga se ba swanela go dirišana gotee le Bantle ba ba se ba hlwekago le ba ba se ba bollago.
Moapostola Paulo kua Antiokia ya Siria o ile a lebeletšana le ba bangwe ba batho ba “ba e lexo ba lebollo” ka 49 C.E. Bofelong bja leeto la gagwe la pele la boromiwa, o ile a botša phuthego ya moo kamoo Modimo “a buletšexo bantle [ba ba se ba bollago] mojako wa xo tsena tumelong.” E be e le mo go kwalago go yena gore ga go nyakege gore batho ba ba ditšhaba ba bolotšwe. Lega go le bjalo, banna ba bangwe ba ba tšwago Judea ba ile ba ba le kgopolo e fapanego le ya gagwe. Ba ile ba bolela gore: “Xe le sa bolle ka mokxwa wa Moše, Le ka se ke la phološwa.” Ba be ba dumela gore lebollo ke leo le nyakegago bakeng sa phološo, le gore Ba-ntle ka moka bao ba sokologelago Bokristeng ba swanetše go bolla.—Ditiro 14:26–15:1.
Maikwelo a matla a be a akaretšwa. Ka ntle le pelaelo, ba ile ba bolela ditaba tše dintši tša go lwantšhana le tša ba bangwe e le gore ba thekge kgopolo ya bona. Khutšo le kwano ya phuthego di be di tla kgomarelwa bjang? Ka morago ga go boledišana kudu ka taba, phuthego ya Antiokia e ile ya ‘tlema la gore Paulo le Baranaba le ba bangwe ba bona ba rotogele Jerusalema, ba botšiše baapostola le ba bagolo taba ye.’ (Ditiro 15:2) Go be go se na pontšho ya gore tabeng e kgolo gakaakaa, o mongwe le o mongwe o be a ka ba le tshwanelo ya go diriša kgopolo yeo e lego ya gagwe. Bakriste ba ba be ba ikokobetša e le ka kgonthe le go botegela thulaganyo ya pušo ya legodimo ka go tsoma phetho ye a laetšwego ye e tšwago sehlopheng sa bona seo se rutago.—1 Ba-Korinthe 14:33, 40; Jakobo 3:17, 18; 1 Petro 5:5, 6.
Phetho e Dirilwego
Baapostola le bagolo kua Jerusalema (bao ba bego ba lebelelwa e le sehlopha se bušago phuthegong ya pele ya Bokriste) ba ile ba hlahloba ka go ela hloko Mangwalo a buduletšwego ke moya gomme ba boledišana gape ka mokgwa wo moya o mokgethwa o ilego wa sepediša dilo ka gona nywageng e fetago 13 e fetilego. Phetho ya bona e bile efe? E bile ya gore lebollo le be le sa nyakege bakeng sa phološo go Ba-ntle ba ba sokologilego. (Ditiro 15:6-29) Mo e be e le tlhahlo yeo e kwagalago ye e bego e tla tšeela kgopolo ya motho sebaka.
Diphuthego tšeo di ilego tša latela tlhahlo ye di ile tša “tiišwa tumelong [gomme] badumedi ba fela ba ata ka mehla.” (Ditiro 16:4, 5) Lega go le bjalo, batho ba bangwe ba ile ba se ke ba amogela phetho ya sehlopha se bušago. Ba be ba sa dutše ba dumela gore dikgopolo tša bona ke tše di nepagetšego, le gore go latela Molao wa Moše go be go nyakega bakeng sa phološo. O be o tla dira’ng? Ba ile ba fetoga tutuetšo e gobatšago le yeo e bakago dikarogano gare ga Bakriste. Ela hloko keletšo e neilwego ke moapostola Paulo nywageng e 15 e latelago ge a be a leka go šireletša Bakriste ba botegago tutuetšong ya batho ba bjalo bao ba ngangabalelago dikgopolo tša bona.
Galatia, Asia Minor, c. 50-52 C.E. Tokologo e hweditšwego ke Bakriste ka sehlabelo sa Jesu Kriste e be e le kotsing. Go boifa tlaišo e tšwago manabeng a ba-Juda go ile gwa dira gore Bakriste ba bangwe ba rate go imetša Bakriste-gotee le bona ka melao e tšwago Molaong wa Moše. (Ba-Galatia 6:12, 13) Moapostola Paulo o ile a gopotša barutiwa gore go kgomarela mekgwa e bjalo ya ba-Juda e swanago le lebollo, go be go tla ba dira gore ba “boele ditlemong tša bohlanka.” Ka ge e be e le badira-dibe gomme go se na le ka o tee wa bona yo a bego a ka boloka Molao ka mo go phethagetšego, gona ba be ba tla ahlolwa ke Molao go etša ge go bile bjalo ka ba-Juda. Sehlabelo sa Jesu ke sona feela seo se bego se ka ba hlwekiša gomme sa ba phološa. Paulo o itše: “Xe le bolla [gomme la fetoga bao ba tlamegilego go phetha Molao ka moka], Kriste a ka se ke a Le hola selo.”—Ba-Galatia 5:1-4; Ditiro 15:8-11.
Korinthe, Gerika, c. 55 C.E. Dikgang tše di bego di ngangwa ka lebollo di be di aroganya phuthego. Paulo o be a tseba gore lebollo ka bolona e be e se sebe. Le be le bile karolo ya Molao o phethagetšego wa Modimo. (Psalme 19:7; Ba-Roma 7:12) Paulo ka noši o be a ile a ba a rulaganyetša gore Timotheo mogwera wa gagwe o monyenyane (yo mmagwe e bego e le mo-Juda) a bolotšwe. Paulo o dirile seo e sego ka gobane a be a tlamegile, eupja ka gobane a be a sa rate go dira gore ba-Juda ba be le lebaka leo ka lona ba ka ganago ditaba tše di lokilego. (Ditiro 16:3) O ile a kgothaletša Bakriste gore ba tšhabe go itahlela ditabeng tšeo di bakago dikarogano. O ile a botšiša gore: “Na motho o biditšwe a bolotše, gona a se ke a nyaka go se bolle. Na motho o biditšwe a se a bolla, gona a lese go bolla [ka go gopola gore lebollo le nyakega bakeng sa phološo].” Selo sa bohlokwa e be e le go kwa ditaelo tše di kwagalago tša Modimo, go akaretša tšeo di tlago ka phuthego ya Bokriste.—1 Ba-Korinthe 7:18-20, NW; Ba-Hebere 13:17.
Filipi, Gerika, c. 60-61 C.E. Bao ba bego ba dumela gore Bakriste ba sa dutše ba sa tlamilwe ke molao wa ba-Juda ba ile ba tšwela pele go hlokomologa bohlatse bjo bo lego molaleng bja gore Jehofa o be a ‘šegofatša phuthego ya Bokriste, yeo ka nako yeo e bego e akaretša badumedi ba bantši ba ba se ba bollago. Bao ba bego ba thekga lebollo ba be ba gobatša ba bangwe moyeng ka go gapeletša dikgopolo tša bona. Ka gona, polelo ya moapostola Paulo bjale ke e matla: “Bonang dimpya [tšeo di bego di lebelelwa ke ba-Juda e le tše di se tša hlwekago ka mokgwa wa borapedi] tšeo; ba-dira-bobe bao; bônang baithsêxakanyi bao.”—Ba-Filipi 3:2.
Kereta, c. 61-64 C.E. Moapostola Paulo o be a tlogetše Tito gore a hlokomele modiro wa Bakriste Kereta. Se se kgahlišago, Tito yo e bego e se mo-Juda o be a se a gapeletšwa gore a bolle. (Ba-Galatia 2:3) Paulo bjale o ile a laela Tito gore a ganetšane ka go tia le manaba a therešo, e lego seo bathekgi ba ba lebollo ba bego ba le sona. Ba be ba swanetše go rakwa gaešita le phuthegong, ge e ba ba phegelela go tsebagatša dikgopolo tša bona tše di bakago karogano. O boletše ka “ba ba xanaxo xo bušwa, batii ba maleme le baforaforetši, xa-xolo mo xo ba lebollo” gomme a tšwela pele ka gore: “Ke bona ba ba swanetšexo xo thibya melomo, xobane ba ferekanya batho ka malapa ka thuto yeo e sa tsebalexexo.”—Tito 1:10, 11; 3:10, 11; 1 Timotheo 1:3, 7.
A mafelelo a nyamišago gakaakang! Batho ba ba be ba ikgogomoša kudu ka dikgopolo tša bona mo ba ilego ba gana tlhahlo ya phuthego ya Bokriste, ba phekgola tumelo ya ba bangwe gomme ba senya kwano ya bona e botse le Modimo.—Bapiša le Numeri 16:1-3, 12-14, 31-35.
O tla Dira’ng?
Na re ka phema go dira phošo e swanago lehono? Ee, ge e ba re thoma ka go kgonthišiša gore dikgopolo tša rena ke tšeo di sa ganetšanego le thuto e kwagalago ya Beibele. Ka mohlala, Beibele ka taba ya bosodoma e re: “Ba ba gobogilego boitshwarong . . . lege e le basodoma . . . ba ka se ke ba ba le kabelo mmušong wa Modimo.” (1 Ba-Korinthe 6:9, 10, New International Version) Lega go le bjalo, ge tlhahlo ya Mangwalo e ka bonala go rena eka re e bulegetše dikgopolo tše di sa swanego, gona re swanetše go bontšha boikokobetšo bjo bogolo bjo bo ilego bja bontšhwa ke Bakriste ba pele gomme re amogele diphetho le tlhahlo e tšwago phuthegong ya Modimo. Sa mafelelo, gaešita le ditabeng tšeo go tšona Mangwalo a sa rego di nepagetše goba di fošagetše eupja e le tšeo re tlogetšwego gore re itirele phetho go tšona, gona re swanetše go gopola kudu ka go ba le khutšo le ba bangwe e le gore ka mehla re be bao ba ikokobetšago.
Na o rata go bontšha moya woo? Ge e ba go le bjalo, gona o bontšha kgopolo e botse ya go ba yo a leka-lekanego gomme o lemoga gore khutšo le kwano ke tšeo e lego tša bohlokwa kudu go phala kgopolo ya gago.