Tokologo Yeo e Neilwego ke Modimo e Tliša Lethabo
“Xo thabêla Morêna ké ôna matla a rena.”—NEHEMIA 8:10.
1. Lethabo ke’ng, gomme ke ka baka la’ng bao ba ineetšego go Modimo ba ka ba le lona?
JEHOFA o tlatša dipelo tša batho ba gagwe ka lethabo. Boemo bjo bja lethabo le legolo goba go hlalala bo bakwa ke go holofela tše botse. Batho bao ba ineetšego go Modimo ba ka ba le maikwelo a bjalo ka gobane lethabo ke seenywa sa moya wa gagwe o mokgethwa goba matla a šomago. (Ba-Galatia 5:22, 23) Ka gona, gaešita lege meleko e boima e re wela, fela re ka ba ba thabilego re le bahlanka ba Jehofa bao ba hlahlwago ke moya wa gagwe.
2. Ke ka baka la’ng ba-Juda ba ile ba thaba lebakeng le le kgethegilego mehleng ya Esera?
2 Lebakeng le le kgethegilego ngwaga-kgolong wa bohlano B.C.E., ba-Juda ba ile ba diriša tokologo ya bona bakeng sa go bina Monyanya wa Mešaša wa lethabo kua Jerusalema. Ka morago ga gore Esera le ba-Lefi ba bangwe ba ba bale le go hlalosa Molao wa Modimo, “batho ka moka ba ya xo ja le xo nwa, ba hlallêla ba ba hlôkaxo, ya ba lethabô le lexolo, xobane ba be ba [kwešišitše] se ba bexo ba boditšwe sôna.”—Nehemia 8:5-12.
Lethabo la Jehofa ke Matla a Rena
3. Ke ka tlase ga maemo afe moo ‘go thabela Morena’ e ka bago matla a rena?
3 Nakong ya monyanya woo, ba-Juda ba ile ba lemoga go rereša ga mantšu a rego: “Xo thabêla Morêna [“lethabo la Jehofa,” NW] ké ôna matla a rena.” (Nehemia 8:10) Le rena lethabo le ke matla a rena ge e ba re ema re tiile bakeng sa tokologo yeo e neilwego ke Modimo re le Dihlatse tša Jehofa tše ineetšego le go kolobetšwa. Ba sego kae ba rena ba thabetše go tlotšwa ka moya le go amogelwa lapeng la Modimo bjalo ka majabohwa a legodimong gotee le Kriste. (Ba-Roma 8:15-23) Bontši bja rena lehono re na le tebelelo ya bophelo paradeiseng ya lefaseng. (Luka 23:43) Re swanetše go thaba gakaakang!
4. Ke ka baka la’ng Bakriste ba ka kgotlelela ditlhokofatšo le tlaišo?
4 Gaešita lege re e-na le ditebelelo tše makatšago, fela ga go bonolo go kgotlelela ditlhokofatšo le tlaišo. Lega go le bjalo, re ka kgona ka gobane Modimo o re nea moya wa gagwe o mokgethwa. Ka ona re na le lethabo le tumelo ya gore ga go seo se ka re amogago kholofelo ya rena goba lerato la Modimo. Go feta moo, re ka kgodišega gore Jehofa e tla ba sebo sa rena ge feela re dutše re mo rata ka pelo ya rena ka moka, moya, matla le monagano.—Luka 10:27.
5. Re ka hwetša mabaka a go thaba kae?
5 Batho ba Jehofa ba thabela ditšhegofatšo tše dintši gomme ba na le mabaka a mantši a go thaba. A mangwe a mabaka a go thaba a boletšwe lengwalong leo Paulo a le ngwaletšego ba-Galatia. A mangwe a boletšwe felo mo gongwe ka Mangwalong. Go hlahloba ditšhegofatšo tše bjalo tše thabišago go tla thabiša moya wa rena.
Tšea Tokologo Yeo e Neilwego ke Modimo e le ya Bohlokwa
6. Ke ka baka la’ng Paulo a ile a opeletša Bakriste ba Galatia gore ba eme ba tiile?
6 Bjalo ka Bakriste re na le ditšhegofatšo tše thabišago tša go ba le boemo bjo bo amogelegago go Modimo. Ka ge Kriste a lokolotše balatedi ba gagwe Molaong wa Moše, ba-Galatia ba ile ba opeletšwa gore ba eme ba tiile gomme ba se kgokelelwe ‘jokong ya bohlanka.’ Go thwe’ng ka rena? Ge e ba re lekile go lokafatšwa ka go boloka Molao, re tla arogana le Kriste. Lega go le bjalo, ka go thušwa ke moya wa Modimo, re letetše go loka mo go tlišwago ke tumelo yeo e šomago ka lerato, e sego lebollo la mmele goba mediro e mengwe ya Molao.—Ba-Galatia 5:1-6.
7. Re swanetše go lebelela tirelo e kgethwa go Jehofa bjang?
7 Ke tšhegofatšo go diriša tokologo ya rena yeo re e newago ke Modimo bakeng sa ‘go hlankela Morena re thabile.’ (Psalme 100:2) Ka kgonthe ke tokelo yeo e sa lekanywego ka selo go nea tirelo e kgethwa go “Modimo, Ra-matla-ohle,” yena ‘Kgoši ya ditšhaba’! (Kutollo 15:3) Ge e ba re ka ba ra tlelwa ke maikwelo a go ipota, e ka ba mo go holago go lemoga gore Modimo o go gogetše go yena ka Jesu Kriste gomme o go neile karolo ‘modirong o mokgethwa wa ditaba tše di lokilego tša Modimo.’ (Ba-Roma 15:16; Johane 6:44; 14:6) A mabaka a mabotse gakaakang a go thabela Modimo le go mo leboga!
8. Ke lebaka lefe la go thaba leo batho ba Modimo ba nago le lona ge e le ka Babele o Mogolo?
8 Lebaka le lengwe la go thaba ke tokologo ya rena yeo re e neilwego ke Modimo ya go lokologa go Babele o Mogolo, mmušo wa lefase wa bodumedi bja maaka. (Kutollo 18:2, 4, 5) Gaešita lege seotswa se sa bodumedi ka seswantšhetšo ‘se dutše godimo ga meetse a mantši,’ ao a bolelago “merafô le mašaba a batho, le dithšaba le maleme,” fela ga se a dula godimo ga bahlanka ba Jehofa goba go ba tutuetša ka bodumedi. (Kutollo 17:1, 15) Re thabela seetša se se makatšago sa Modimo, mola bathekgi ba Babele o Mogolo ba le lefsifsing la moya. (1 Petro 2:9) Ee, go ka ba thata go kwešiša ‘madiba a mangwe a diphiri tša Modimo.’ (1 Ba-Korinthe 2:10) Eupja go rapelela bohlale le thušo ka moya o mokgethwa go re thuša go kwešiša therešo ya Mangwalo yeo e lokollago bao ba nago le yona moyeng.—Johane 8:31, 32; Jakobo 1:5-8.
9. Ge e ba re tla thabela tšhegofatšo ya go tšwela pele re lokologile phošong ya bodumedi, ke’ng seo re swanetšego go se dira?
9 Re thabela tšhegofatšo ya tokologo e tšwelago pele ya go lokologa phošong ya bodumedi, eupja gore re kgomarele khunologo yeo, re swanetše go gana bohlanogi. Ba-Galatia ba be ba dutše ba kitima lebelo la Bokriste gabotse, eupja ba bangwe ba be ba ba šitiša go kwa therešo. Tutuetšo e bjalo e mpe e be e sa tšwe go Modimo gomme e be e swanetše go širogwa. Bjalo ka ge komelwana e nyenyane e bediša tlhama ka moka, barutiši ba maaka goba go sekamela bohlanoging go ka senya phuthego ka moka. Paulo o be a kganyoga gore bathekgi ba lebollo bao ba bego ba nyaka go phekgola tumelo ya Ba-Galatia ba se ke ba bolotšwa feela eupja ba golofatšwe ditho tša pelego. Ye ke polelo e matla e le ruri! Eupja re swanetše go tia ka tsela e swanago tabeng ya go gana bohlanogi ge e ba re tla kgomarela tokologo ya rena yeo re e neilwego ke Modimo ya go lokologa phošong ya bodumedi.—Ba-Galatia 5:7-12.
Hlankelanang ka Lerato
10. Boikarabelo bja rena ke bofe ka ge re le karolo ya borwarre bja Bokriste?
10 Tokologo yeo e neilwego ke Modimo e re kopantše le borwarre bjo lerato, eupja re swanetše go dira karolo ya rena go bontšha lerato. Ba-Galatia ba be ba se ba swanela go diriša tokologo ya bona bakeng sa “xo fa nama sebaka” goba lebaka la go iphahlela la go ba le boithati bja go hloka lerato. Ba be ba swanetše go tutuetšwa ke lerato gore ba hlankelane. (Lefitiko 19:18; Johane 13:35) Le rena re swanetše go phema lesebo le lehloyo tšeo di ka feleletšago ka gore re bolayane. Go ba gona, se se ka se direge ge e ba re bontšha lerato la borwarre.—Ba-Galatia 5:13-15.
11. Re ka ba bjang tšhegofatšo go ba bangwe, gomme ba ka re reta bjang?
11 Ka go diriša tokologo ya rena yeo re e neilwego ke Modimo le go hlahlwa ke moya wa Modimo, re tla bontšha lerato le go ba tšhegofatšo go ba bangwe. Re swanetše go itlwaetša go itumelela go laolwa le go hlahlwa ke moya o mokgethwa. Ka gona re ka se sekamele go kgotsofatšeng nama ya rena ya sebe mo e sego ga lerato yeo e “lwantšhago moya dikganyogong tša yona.” Ge e ba re hlahlwa ke moya wa Modimo, re tla dira se lerato eupja e sego ka gobane melao e nyaka go kwewa gomme e tliša kotlo go bafoši. Ka mohlala, lerato—e sego molao feela—le tla re dira gore re pheme go senya ba bangwe maina. (Lefitiko 19:16) Lerato le tla re tutueletša go bolela le go dira ka ditsela tše botho. Ka gobane re bontšha seenywa sa moya sa lerato, ba bangwe ba tla re reta goba ba re bolela gabotse. (Diema 10:6) Go feta moo, go gwerana le rena e tla ba tšhegofatšo go bona.—Ba-Galatia 5:16-18.
Go Bapetša Dienywa
12. Tše dingwe tša ditšhegofatšo tšeo di tswalanago le go phema ‘mediro ya nama’ ya sebe ke dife?
12 Ditšhegofatšo tše dintši tšeo di tswalanago le tokologo ya rena yeo re e neilwego ke Modimo di tlišwa ke go phema “mediro ya nama” yeo e nago le sebe. Ka kakaretšo, rena bjalo ka batho ba Modimo re phema mathata ka gobane ga re dire bootswa, ditšhila le boitshwaro bjo bo gobogilego. Ka go phema borapedi bja diswantšho, re na le lethabo leo le tlišwago ke go thabiša Jehofa tabeng yeo. (1 Johane 5:21) Ka ge re sa diriše bonoge re lokologile taolong ya batemona. Borwarre bja rena bja Bokriste ga bo senywe ke bonaba, diphapang, mona, kgalefo, manganga, dikarogano, go ikarola dihlotswana le lehufa. Lethabo la rena ga le fele meletlong ya botagwa le meletlong ya mašata. Paulo o lemošitše gore bao ba itlwaetšago mediro ya nama ba ka se je bohwa bja Mmušo wa Modimo. Lega go le bjalo, ka baka la gore re theetša mantšu a, re ka kgomarela kholofelo e thabišago ya Mmušo.—Ba-Galatia 5:19-21.
13. Moya o mokgethwa wa Jehofa o tšweletša dienywa dife?
13 Tokologo yeo e neilwego ke Modimo e tšweletša dienywa tša moya wa Jehofa. Go ya ka mantšu a Paulo go ba-Galatia go bonolo go bona gore mediro ya nama ya sebe e swana le meetlwa ka go fapana le dienywa tše dibotse tša moya tša lerato, lethabo, khutšo, go se fele pelo, botho, bonolo, tumelo, boleta le boitshwaro tšeo di bjadilwego dipelong tše di boifago Modimo. Ka ge re ikemišeditše go phela ka go fapana le dikganyogo tša nama ya sebe, re rata go hlahlwa ke moya wa Modimo le go phela ka wona. Moya o re dira gore re be bao ba ikokobeditšego le bao ba nago le khutšo e sego ‘bao ba rumolanago le go tsebafelana.’ Ga go makatše ge e le mo go thabišago go gwerana le bao ba bontšhago dienywa tša moya!—Ba-Galatia 5:22-26.
Mabaka a Mangwe a go Thaba
14. Ke tlhamo efe yeo re e nyakago ntweng ya rena ya go lwa le madira a mabe a moya?
14 Tšhegofatšo ya go šireletšwa go Sathane le batemona ba gagwe e tswalana le tokologo ya rena ya moya yeo re e newago ke Modimo. Gore re atlege go lweng ga rena le madira a moya, re swanetše go apara “dithlamô tšohle tša Modimo.” Re swanetše go itlema matheka ka therešo le go ba le sephema-sefega sa toko. Maoto a rena a swanetše go hlangwa ka tlhamo ya ditaba tše di lokilego tša khutšo. Se sengwe seo se nyakegago ke kotse e kgolo ya tumelo, yeo ka yona re timago mesebe e tšhumago ya yo mobe. Re swanetše go rwala kefa ya phologo gomme re kgatikanye “thšoša ya Môya,” e lego Lentšu la Modimo. Le gona anke re ‘be barapedi bao ba tlišago dithapelo ka mabaka ohle ka moya.’ (Ba-Efeso 6:11-18) Ge e ba re apara tlhamo ya moya gomme re gana botemona, re ka ba bao ba se nago poifo le bao ba thabilego.—Bapiša le Ditiro 19:18-20.
15. Ke tšhegofatšo efe e thabišago yeo re nago le yona ka gobane re itshwara ka go dumelelana le Lentšu la Modimo?
15 Re a thaba ka gobane boitshwaro bja rena bo dumelelana le Lentšu la Modimo, gomme re lokologile go beng le molato mo go hlaselago bafoši. Re ‘diša letswalo la rena ka mehla gore le se be le molato pele ga Modimo le pele ga batho.’ (Ditiro 24:16) Ka gona, ga se ra swanela go boifa kotlo ya Modimo yeo e lego kgaufsi le go wela badiradibe bao ba nago le mona le bao ba sa sokologego. (Mateo 12:22-32; Ba-Hebere 10:26-31) Ka go diriša keletšo yeo e lego go Diema 3:21-26, re thoma go lemoga go phethagala ga mantšu ao: “Bohlale, a bo se Xo široxêlê; ipolokêlê thlaloxanyô le pelo-keledi. Ké tšôna di phedišaxo môya w’axo, di Xo apeša pheta molaléng, wa tlo tseb’o swara tsela y’axo Ò iketlile; leoto la xaxo le ka se kê la kxopya. Xe O robetše, O ka se tširuxe; O tlo rôbala wa natefêlwa ke borôkô. O se šiê xo ka wêlwa ke tše thšošaxo, le mohla xo tlaxo kotsi ya xo senya ba babe. Xobane O bôta Morêna; Yêna ó efoša ’oto l’axo morêô.”
16. Ke bjang thapelo e neago lethabo, gomme moya wa Jehofa o bapala karolo efe tabeng ye?
16 Lebaka le lengwe la go thaba ke tokologo ya rena yeo re e neilwego ke Modimo ya go batamela Jehofa ka thapelo re kgodišegile gore re tla kwewa. Ee, dithapelo tša rena di a arabja ka gobane re “boifa Morêna” ka tlhompho. (Diema 1:7) Go feta moo, re thušwa go dula re le leratong la Modimo ka ‘go rapela ka moya o mokgethwa.’ (Juda 20, 21) Se re se dira ka go bontšha boemo bja pelo bjo bo amogelegago go Jehofa le ka go rapela ka tlase ga tutuetšo ya moya bakeng sa dilo tšeo di dumelelanago le thato ya gagwe le Lentšu la gagwe, leo le re bontšhago kamoo re swanetšego go rapela ka gona le seo re swanetšego go se kgopela thapelong. (1 Johane 5:13-15) Ge e ba re kwele bohloko o šoro gomme re sa tsebe seo re ka se rapelelago, ‘moya o re hlatlola phokolo wa re rapediša ka diphegelo tše di šitago molomo.’ Modimo o araba dithapelo tše bjalo. (Ba-Roma 8:26, 27) Anke re rapeleleng moya o mokgethwa gomme re o dumelele gore o tšweletše ka go rena dienywa tša wona tšeo di nyakegago ka mo go kgethegilego bakeng sa gore re lebeletšane le teko e itšego. (Luka 11:13) Le gona re tla oketša lethabo la rena ge e ba re ithuta ka thapelo le ka phišego Lentšu la Modimo le le buduletšwego gotee le dipuku tša Bokriste tšeo di lokišeditšwego ka tlase ga tlhahlo ya moya.
Go Šegofatšwa ka Thušo Yeo e Dulago e le Gona
17. Diphihlelo tša Moše le mantšu a Dafida di bontšha bjang gore Jehofa o na le batho ba Gagwe?
17 Ka go diriša tokologo ya rena yeo re e neilwego ke Modimo gabotse, re thabišwa ke go tseba gore Jehofa o na le rena. Ge maemo a šoro a be a bakela Moše gore a tloge Egipita, ka tumelo o ile “a xomarêla Eo a sa bonwexo byalo ka e ke ó a mmôna.” (Ba-Hebere 11:27) Moše o be a sa sepele a nnoši; o be a tseba gore Jehofa o be a e-na le yena. Ka mo go swanago barwa ba Kora ba ile ba opela ka gore: “Modimo ké sebô sa rena le matla a rena; ké Mohlakodiši, re mo lemoxile dikotsing tše ntši. Re sa tlo boifa’ng? le xe lefase lè phekxoxa, le xe dithaba di têkêma di wêla mawatleng. Le xe mafulá a ôna á duma á xaša, le xe sehloxo sa ôna sè šišinya thaba.” (Psalme 46:1-3) Ge e ba o e-na le tumelo ya mohuta wo go Modimo, a ka se ke a go lahla. Dafida o itše: “Xobane tate le mmê bôná ba ntloxetše; ’me Wêna Morêna O a nkamoxêla.” (Psalme 27:10) Go thabiša gakaakang go tseba gore Modimo o hlokomela bahlanka ba gagwe gakaakaa!—1 Petro 5:6, 7.
18. Ke ka baka la’ng bao ba nago le lethabo la Jehofa ba e-na le tokologo yeo e newago ke Modimo dipelaelong tše di apareditšego?
18 Ka ge re e-na le lethabo la Jehofa, re na le tokologo yeo e neilwego ke Modimo dipelaelong tšeo di apareditšego. Paulo o itše: “A Le se kê la belaêla selô. Mo xo kaxo ba le tše Le di nyakaxo, Le di tlišê pele xa Modimo ka kxopêlô le ka thapêlô e naxo le teboxô. Xomme khutšô ya Modimo, ye e fetaxo thlaoloxanyô yohle, a e bolokê dipelo tša lena le ’kxopolô tša lena xo Kriste Jesu.” (Ba-Filipi 4:6, 7) Khutšo ya Modimo ke go fola mo go sa bapišegego gaešita le maemong a meleko e megolo. Ka yona dipelo tša rena di dula di fodile—e lego selo seo se re loketšego moyeng, maikwelong le mmeleng. (Diema 14:30) E bile e re thuša go boloka teka-tekano ya monagano, ka gobane re a tseba gore ga go seo Modimo a se dumelelago seo se ka re gobaletšago ruri. (Mateo 10:28) Re na le khutšo ye yeo e tlišwago ke go ba le tswalano ya kgaufsi le Modimo ka Kriste ka gobane re ineetše go Jehofa gomme re ikokobeletša tlhahlo ya moya wa gagwe, woo o tšweletšago dienywa tše bjalo ka lethabo le khutšo.
19. Ke go dula re beile dipelo tša rena go eng mo go tlago go re thuša gore re dule re thabile?
19 Go dula re beile dipelo tša rena tokologong yeo re e neilwego ke Modimo le kholofelong ya Mmušo go tla re thuša gore re thabe. Ka mohlala, ka dinako tše dingwe ga go seo se ka dirwago ka bofokodi bja mmele, eupja re ka rapelela bohlale le matla bakeng sa go lebeletšana le bjona gomme re ka hwetša khomotšo ka go nagana ka bophelo bjo bobotse bja moya bjo re bo thabelago gona bjale le diphodišo tša mmele tšeo di tlago go direga ka tlase ga pušo ya Mmušo. (Psalme 41:1-3; Jesaya 33:24) Gaešita lege re ka kgotlelela go hloka tšeo re di nyakago lehono, fela go ka se be le tlhaelelo ya dinyakwa tša bophelo lefaseng la Paradeise leo le batametšego kudu. (Psalme 72:14, 16; Jesaya 65:21-23) Ee, Tatago rena wa legodimong o tla re šireletša gona bjale gomme mafelelong o tla dira gore lethabo la rena e be le le tletšego.—Psalme 145:14-21.
Lota Tokologo ya Gago ye e Neilwego ke Modimo
20. Go ya ka Psalme 100:1-5, re swanetše go itšweletša bjang pele ga Jehofa?
20 Bjalo ka batho ba Jehofa, ruri re swanetše go lota tokologo ya rena ye re e neilwego ke Modimo yeo e re tlišeditšego lethabo le ditšhegofatšo tše dintši gakaakaa. Ga go makatše ge Psalme 100:1-5 e re opeletša gore re tle pele ga Modimo ‘ka go hlalala.’ Jehofa ke mong wa rena e bile o a re hlokomela bjalo ka Modiši yo lerato. Ee, “Re sethšaba s’axwe; re mohlape wa mafulô ’axwe.” Go ba ga gagwe Mmopi le dika tša gagwe tše bohlokwa di re tutueletša go tsena dikgorong tša sekgethwa sa gagwe ka tumišo le tebogo. Re tutueletšega ‘go godiša leina la gagwe,’ go bolela gabotse ka Jehofa Modimo. Go feta moo, ka dinako tšohle re ka bota botho bja gagwe bjo bo sa swanelago goba go re rata ga gagwe ka mo go tseneletšego. ‘Melokong le melokong’ Jehofa ke yo a botegago le yo a sa fetogego go bontšheng lerato go bao ba dirago thato ya gagwe.
21. Ke kgothatšo efe yeo e ilego ya newa tokollong ya mathomo ya makasine wo ka Seisemane, gomme ke’ng seo re swanetšego go se dira ka tokologo yeo e neilwego ke Modimo?
21 Bjalo ka batho ba sa phethegago, re ka se široge meleko ka moka gona bjale. Lega go le bjalo, ka thušo ya Modimo, re ka ba Dihlatse tša Jehofa tše nago le sebete le tše thabilego. Se se lemogegago tabeng ye ke mantšu a hwetšwago ka tokollong ya mathomo ya makasine wo ka Seisemane (July 1879): “Tia matla . . . ngwanešo goba kgaetšedi wa Mokriste yo a nyakago ka bofokodi go kitima tseleng e tshesane. O se tshwenyege ka tsela ya makukuno; ka moka e dirilwe e kgethwa e bile e kgethagaditšwego ke maoto ao a šegofaditšwego a Mong wa rena. Lebelela mootlwa o mongwe le o mongwe e le letšoba; lefsika le lengwe le le lengwe le le hlabago e le lefsika la pakane, leo le go akgofišetšago pele pakaneng. . . . Dula o tsepamišeditše mahlo a gago moputsong.” Ba dimilione bao mo nakong ye ba hlankelago Jehofa ba bea mahlo a bona moputsong gomme ba na le mabaka a mantši a go tia matla le go thaba. Gotee le bona, ema o tiile bakeng sa tokologo yeo e neilwego ke Modimo. O se ke wa lahlegelwa ke morero wa yona, gomme eka go thabela Jehofa e ka ba sebo sa gago ka dinako tšohle.
O tla Araba Bjang?
◻ ‘Go thabela Morena’ e tla ba sebo sa rena bjang?
◻ Ge re bolela ka bodumedi, ke ditšhegofatšo dife tšeo tokologo yeo e neilwego ke Modimo e di tlišeditšego batho ba Jehofa?
◻ Ke ka baka la’ng re swanetše go hlankelana ka lerato?
◻ Ditšhegofatšo tše dingwe tšeo di tswalanago le tokologo yeo e neilwego ke Modimo ke dife?
◻ Ke bjang batho ba Modimo ba ka dulago ba thabile?
[Seswantšho go letlakala 23]
“Lebelela mootlwa o mongwe le o mongwe e le letšoba; lefsika le lengwe le le lengwe la pakane, e le lefsika leo le go akgofišetšago pele pakaneng”