Monna le Mogolo—Go Leka-lekanya Boikarabelo
‘Molebeledi e swanetše go ba monna wa mosadi o tee.’—1 TIMOTHEO 3:2.
1, 2. Ke ka baka la’ng go se tsene lenyalong ga baperisita e se ga Mangwalo?
LEKGOLONG la pele la nywaga, Bakriste ba botegago ba be ba tshwenyegile ka go leka-lekanya boikarabelo bja bona bjo bo fapa-fapanego. Ge moapostola Paulo a be a bolela gore Mokriste yo a dulago a se lenyalong ‘o tla dira gabotse,’ na o be a bolela gore monna yo bjalo e tla ba yo a swanetšego kaone go hlankela e le molebeledi ka phuthegong ya Bokriste? Ge e le gabotse, na o be a bolela go se nyale e le selo se se nyakegago bakeng sa go ba mogolo? (1 Ba-Korinthe 7:38) Go se tsene lenyalong ke selo se se nyakegago go baruti ba Katholika. Eupša na go se tsene lenyalong ga baperisita ke ga Mangwalo? Dikereke tša Orthodox tša ka Bohlabela di dumelela baperisita ba tšona ba lefelong leo gore e be banna ba nyetšego, eupša e sego bapišopo ba tšona. Na seo se dumelelana le Beibele?
2 Bontši bja baapostola ba Kriste ba 12 bao e lego ditho tša motheo tša phuthego ya Bokriste e be e le banna ba ba nyetšego. (Mateo 8:14, 15; Ba-Efeso 2:20) Paulo o ngwadile gore: “A xa xo a re lokêla xe re ka sepela le mosadi e lexo modumedi ka rena, è le moxatša wa rena, ra etša Baapostola ba bangwê, le bana ba bô-Morêna, le Kefase [Petro]?” (1 Ba-Korinthe 9:5) New Catholic Encyclopedia e dumela gore “molao wa go se tsene lenyalong o tšwa ka kerekeng” le gore “baruti ba [Testamente e Mpsha] ba be ba sa gapeletšwe go se tsene lenyalong.” Dihlatse tša Jehofa di latela mohlala wa Mangwalo go e na le molao wa kereke.—1 Timotheo 4:1-3.
Go ba Mogolo le Lenyalo ga di Ganane
3. Ke ditherešo dife tša Mangwalo tše di bontšhago gore balebeledi ba Bakriste e ka ba banna ba ba nyetšego?
3 Go e na le go nyaka gore banna bao ba kgethwago e le balebeledi e swanetše go ba ba sa nyalago, Paulo o ile a ngwalela Tito gore: “Mola kè Xo šadiša Kereta e be e le xore O phêthê O tlatšê tše di bexo di sa hlaêla, O beê baxolo [Segerika, pre·sbyʹte·ros] Ò e-ya le metse ka mo ke Xo laetšexo ka xôna. E bê batho ba ba se naxo bosodi, monna e bê wa mosadi o tee, e a naxo le bana ba ba dumetšexo, e sexo ba xo tsebya bohlôla le xo se kwe. Xobane molebeledi [Segerika, e·piʹsko·pos, yeo go yona go tšwago lentšu “mopišopo”], xo swanetše xe e le motho e a se naxo senyalô, xobane ké molaki wa Modimo.”—Tito 1:5-7.
4. (a) Re tseba bjang gore lenyalo ga se selo se se nyakegago bakeng sa balebeledi ba Bakriste? (b) Ngwanabo rena yo a sa nyalago yo e lego mogolo o hwetša mohola ofe?
4 Ka lehlakoreng le lengwe, lenyalo ga se selo se se nyakwago ke Mangwalo bakeng sa go ba mogolo. Jesu o ile a dula a sa nyala. (Ba-Efeso 1:22) Paulo yo e lego molebeledi yo a tumilego kudu ka phuthegong ya Bokriste ya lekgolong la pele la nywaga o be a sa nyala ka nako yeo. (1 Ba-Korinthe 7:7-9) Lehono go na le Bakriste ba bantši bao ba sa nyalago bao ba hlankelago e le bagolo. Boemo bja bona bja go se nyale mo gongwe bo ba nea nako e oketšegilego ya go phetha boikarabelo bja bona e le balebeledi.
‘Monna yo a Nyetšego o Pelo-pedi’
5. Ke ditherešo dife tša Mangwalo tšeo banababo rena ba ba nyetšego ba swanetšego go di lemoga?
5 Ge monna wa Mokriste a nyala, o swanetše go lemoga gore o rwala boikarabelo bjo bofsa bjo bo tlago go nyaka nako ya gagwe le tlhokomelo. Beibele e bolela gore: “E a sa tšeexo ó belaêla tša Morêna, xore a kxahlê Morêna. E a tšeaxo ó belaêla tša lefase xore a kxahlê mosadi [gomme o pelo-pedi, NW].” (1 Ba-Korinthe 7:32-34) O pelo-pedi ka kgopolo efe?
6, 7. (a) Tsela e nngwe yeo ka yona monna yo a nyetšego a lego “pelo-pedi” ke efe? (b) Paulo o nea Bakriste ba ba lego lenyalong keletšo efe? (c) Se se ka tutuetša bjang phetho ya monna ya go amogela kabelo ya modiro?
6 Ka mohlala, monna yo a nyetšego o lahlegelwa ke matla a taolo a go laola mmele wa gagwe. Paulo o hlalositše se ka mo go kwalago kudu ka gore: “Mosadi xa a itaole mmele, ó laolwa ke monna; le monna xa a itaole mmele, ó laolwa ke mosadi.” (1 Ba-Korinthe 7:4) Ba bangwe bao ba akanyago ka lenyalo ba ka nagana gore se ga se sa bohlokwa gakaalo ka gobane kopano ya botona le botshadi e ka se be selo sa bohlokwa kudu lenyalong la bona. Lega go le bjalo, ka ge bohlweki bja pele ga lenyalo e le selo seo se nyakwago ke Mangwalo, Bakriste ga ba tsebe e le ka kgonthe dinyakwa tša ka sephiring tša yo e tlago go ba molekane wa bona.
7 Paulo o bontšha gore gaešita le banyalani bao ba ‘eleletšago tša moya’ ba swanetše go ela hloko dinyakwa tša yo mongwe le yo mongwe wa bona tša tša botona le botshadi. O eleditše Bakriste ba Korinthe gore: “Monna a neê mosadi tše di mo swanetšexo ka thokô ya leratô; le mosadi a dirê monna wa xaxwe ka mokxwa woo. Le se kê la hlôkana, xe e se ka xo kwana ka mabaka a xore Le bônê lebaka la xo rapêla, la tseb’o boêlana, xore Sathane a se kê a Le leka ka xe Le sa kxone xo ithswara.” (Ba-Roma 8:5, PK; 1 Ba-Korinthe 7:3, 5) Ka manyami, go bile le melato ya bootswa ge keletšo ye e be e sa latelwe. Ka ge se se le bjalo, Mokriste yo a lego lenyalong o swanetše go ela ditaba ka kelohloko pele a amogela kabelo ya modiro yeo e tlago go mo aroganya le mosadi wa gagwe ka nako e telele. Ga a sa lokologile go ya kua le kua go swana le ge a be a se lenyalong.
8, 9. (a) Paulo o be a bolela’ng ge a be a re Bakriste ba ba lego lenyalong ba “belaêla tša lefase”? (b) Bakriste ba ba lego lenyalong ba swanetše go fišegela go dira’ng?
8 Ke ka kgopolo efe go ka thwego banna ba ba nyetšego ba Bakriste go akaretša le bagolo, ba “belaêla tša lefase [koʹsmos]”? (1 Ba-Korinthe 7:33) Go tloga go le molaleng gore Paulo o be a sa bolele ka dilo tše mpe tša lefase le, tšeo Bakriste ka moka ba therešo ba swanetše go di phema. (2 Petro 1:4; 2:18-20; 1 Johane 2:15-17) Lentšu la Modimo le re laela “xo lahla xo nyatša Modimo, xo lahla dikxanyoxô tša lefase [ko·smi·kosʹ]; xore mehleng yeno re phelê rè eletšexile, rè loka, rè na le borapedi.”—Tito 2:12.
9 Ka gona, Mokriste yo a lego lenyalong “ó belaêla tša lefase” ka kgopolo ya gore o tshwenyegile ka mo go swanetšego ka dilo tša letšatši le letšatši tšeo e lego karolo ya bophelo bjo bo tlwaelegilego bja lenyalo. Se se akaretša madulo, dijo, diaparo le boitapološo—go sa bolelwe ka dilo tše dingwe tše dintši kudu tšeo go tshwenyegwago ka tšona ge e ba go e-na le bana. Eupša gaešita le bakeng sa banyalani ba se nago bana, gore lenyalo le atlege monna le mosadi ka bobedi ba swanetše go belaelela go ‘kgahla’ molekane wa gagwe wa lenyalo. Se ke se se kgahlišago ka mo go kgethegilego go bagolo ba Bakriste ge ba dutše ba leka-lekanya boikarabelo bja bona.
Banna ba ba Lokilego le Bagolo ba ba Lokilego
10. Gore Mokriste a swanelegele go ba mogolo, bana babo le batho ba ka ntle ba swanetše go kgona go lemoga’ng?
10 Le ge lenyalo e se selo se se nyakegago bakeng sa go ba mogolo, ge e ba monna wa Mokriste a nyetše ruri o swanetše go nea bohlatse bja gore o katanela go ba monna yo a lokilego yo lerato ge a dutše a diriša bohlogo ka mo go swanetšego pele ga ge a bolelelwa gore a kgethwe e le mogolo. (Ba-Efeso 5:23-25, 28-31) Paulo o ngwadile gore: “Xe motho a nyaka bolebeledi, ó duma modirô o botse. Molebeledi xo swanetše xe e le motho e a se naxo bosodi, è le monna wa mosadi o tee.” (1 Timotheo 3:1, 2) Go swanetše go bonagala gore mogolo o dira sohle seo a ka se kgonago gore e be monna yo a lokilego, go sa šetšwe ge e ba mosadi wa gagwe e le Mokriste-gotee le yena goba go se bjalo. Ge e le gabotse, gaešita le batho bao ba lego ka ntle ga phuthego ba swanetše go kgona go lemoga gore o hlokomela mosadi wa gagwe le boikarabelo bja gagwe bjo bongwe gabotse. Paulo o okeditše ka gore: “Xo rata xe e le monna wa tumô e botse xo ba-ntlê, a se tlo tanywa ke dithsêlê le morêô wa Diabolo.”—1 Timotheo 3:7.
11. Polelwana “monna wa mosadi o tee” e bolela’ng, gona bagolo ba swanetše go gata megato efe ya temogo e sa le pele?
11 Ee, polelwana “monna wa mosadi o tee” e thibela lenyalo la segadikane, eupša e bile e bolela go botega lenyalong. (Ba-Hebere 13:4) Bagolo ka mo go kgethegilego ba swanetše go ela hloko kudu ge ba thuša dikgaetšedi ka phuthegong. Ba swanetše go phema go ba noši ge ba etela kgaetšedi yo a nyakago keletšo le khomotšo. Ba tla dira gabotse ge ba ka felegetšwa ke mogolo yo mongwe, mohlanka wa bodiredi goba gaešita le mosadi wa bona ge e ba e le go etela feela bakeng sa go nea kgothatšo.—1 Timotheo 5:1, 2.
12. Basadi ba bagolo le bahlanka ba bodiredi ba swanetše go katanela go swanela tlhaloso efe?
12 Ka mo go kgahlišago, ge moapostola Paulo a be a lokeletša tše di nyakegago bakeng sa bagolo le bahlanka ba bodiredi o ile a eletša le basadi ba bao ba naganelwago bakeng sa ditokelo tše bjalo. O ngwadile gore: “Le basadi e bê batho ba bothakxa, e se bê baxarexare, e bê ba ba phafoxilexo, e bê ba xo bôtêxa dilong tšohle.” (1 Timotheo 3:11) Monna wa Mokriste a ka dira mo gontši go thuša mosadi wa gagwe gore a swanele tlhaloso yeo.
Boikarabelo bja Mangwalo go Mosadi
13, 14. Gaešita le ge mosadi wa mogolo e se Hlatse-gotee le yena, ke ka baka la’ng a swanetše go dula le yena gomme e be monna yo a lokilego?
13 Ee, keletšo ye e neilwego basadi ba bagolo le bahlanka ba bodiredi e šupa e sa le pele gore basadi ba bjalo ka bobona ke Bakriste ba ineetšego. Ka kakaretšo, go bjalo ka gobane Bakriste ba laelwa gore ba tsene lenyalong “fêla . . . Moreneng.” (1 Ba-Korinthe 7:39) Eupša go thwe’ng ka ngwanabo rena yo a bego a šetše a nyalane le motho yo a sa dumelego ge a be a neela bophelo bja gagwe go Jehofa, goba yoo mosadi wa gagwe a wago tseleng ka baka la phošo yeo e sego ya monna?
14 Se ka bosona se be se ka se ke sa mo thibela go ba mogolo. Le gona, se be se ka se ke sa lokafatša le go arogana ga gagwe le mosadi wa gagwe feela ka gobane a se na ditumelo tše di swanago le tša gagwe. Paulo o eleditše ka gore: “Xe O tlêmaxantšwe le mosadi, O se nyakê xo tlemollwa.” (1 Ba-Korinthe 7:27) O tšwetše pele go bolela gore: “Xe modumedi a na le mosadi e a sa dumelexo, ’me mosadi eo a rata xo dula le yêna, xôna a se kê a mo hlala. Xe xo ka hlala e a sa dumelexo, a a hlalê; ’me ngwana wešo xoba kxaetšedi ya rena xa b’a tlêngwa xe xo dutše byalo. Xe e le Modimo, Yêna ó re biletša moláong. Xomme wene mosadi, O tseba’ng? Mohlomong O tlo phološa monna eo. Le wene monna, O tseba’ng? Mohlomong O tlo phološa mosadi eo.” (1 Ba-Korinthe 7:12, 15, 16) Gaešita le ge e ba mosadi wa gagwe e se Hlatse, mogolo e swanetše go ba monna yo a lokilego.
15. Moapostola Petro o nea banna ba Bakriste keletšo efe, gona mafelelo e ka ba afe ge e ba mogolo a ipontšhitše e le monna yo a sa šetšego?
15 Go sa šetšwe ge e ba mosadi wa gagwe e le modumedi-gotee le yena goba go se bjalo, mogolo wa Mokriste o swanetše go lemoga gore mosadi wa gagwe o nyaka tlhokomelo ya gagwe e lerato. Moapostola Petro o ngwadile gore: “Le lena Banna! Le phedišanê le bôná [basadi ba lena] Lè tseba xore mosadi re ka re ké yêna sebyana se se swanetšexo xo neneketšwa. Ba xodišeng Lè tseba xe le bôná e le baji ba bohwa bya neô ya bophêlô, xore dithapêlô tša lena di se tlo šitišwa.” (1 Petro 3:7) Monna yo a palelwago ka boomo ke go hlokomela dinyakwa tša mosadi wa gagwe o bea tswalano ya gagwe ka noši le Jehofa kotsing; go ka thibela go batamela ga gagwe Jehofa bjalo ka “leru; thapêlô e se [Mo] fihlêlê.” (Dillo tša Jeremia 3:44) Se se ka lebiša go beng ga gagwe yo a sa swanelegelego go hlankela e le molebeledi wa Mokriste.
16. Paulo o gatelela ntlha efe ya motheo, gona bagolo ba swanetše go ikwa bjang ka se?
16 Go etša ge go boletšwe, kgwekgwe ya polelo ya Paulo ke gore ge monna a nyala o lahlegelwa ke tekanyo e itšego ya tokologo yeo a bego a e-na le yona ge e be e sa le monna yo a sa nyalago yeo e bego e mo dumelela go ‘fela a tiiša go direla Morena a sa šitišwe.’ (1 Ba-Korinthe 7:35, PK) Dipego di bontšha gore bagolo ba bangwe bao ba nyetšego ga se ka mehla e ilego ya ba ba leka-lekanego ge ba nagana ka mantšu a Paulo a buduletšwego. Ka baka la go kganyoga ga bona go phetha seo ba naganago gore bagolo ba ba lokilego ba swanetše go se phetha, ba ka tshediša bjo bongwe bja boikarabelo bja bona e le banna mahlo. Ba bangwe ba tla hwetša go le thata go gana tokelo ka phuthegong gaešita le ge go le molaleng gore go e amogela go tla gobatša basadi ba bona moyeng. Ba thabela ditokelo tše di sepedišanago le lenyalo, eupša na ba ikemišeditše go phetha boikarabelo bjo bo sepedišanago le lona?
17. Ke eng se se diragaletšego basadi ba bangwe, gona se se ka be se ile sa phengwa bjang?
17 Ka kgonthe, go ba le phišego o le mogolo ke mo go retegago. Lega go le bjalo, na Mokriste ke yo a leka-lekanego ge e ba a hlokomologa boikarabelo bja gagwe bja Mangwalo go mosadi wa gagwe ka baka la go phetha boikarabelo bja gagwe ka phuthegong? Le ge a kganyoga go thekga bao ba lego ka phuthego, mogolo yo a leka-lekanego o tla tshwenyega le ka boemo bja moya bja mosadi wa gagwe. Basadi ba bagolo ba bangwe ba ile ba fokola moyeng gomme ba bangwe ba ‘robegelwa ke sekepe’ sa moya. (1 Timotheo 1:19, PK) Gaešita le ge mosadi a e-na le boikarabelo bja go katanela phologo ya gagwe ka noši, maemong a mangwe bothata bja moya bo ka be bo ile bja phengwa ge nkabe mogolo a ile a ‘fepa le go babalela’ mosadi wa gagwe go etša ge “Kriste [a] dira phuthêxô ka mokxwa woo.” (Ba-Efeso 5:28, 29) Gore ba kgonthišege, bagolo ba swanetše go ‘itota le go lotola mohlape ka moka.’ (Ditiro 20:28, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Se se akaretša le basadi ba bona ge e ba ba nyetše.
“Tlaišego Nameng”
18. Dibopego tše dingwe tša “tlaišego” yeo Bakriste ba ba lego lenyalong ba lebeletšanago le yona ke dife, gona se se ka kgoma bjang mediro ya mogolo?
18 Moapostola o ngwadile le gore: “Ge motho yo a kgomaretšego bohlweki bja bosogana le bokgarebe a tsena lenyalong, motho yo bjalo o tla be a sa dire sebe. Lega go le bjalo, bao ba tsenago lenyalong ba tla ba le tlaišego nameng ya bona. Eupša ke a le efoša.” (1 Ba-Korinthe 7:28, NW) Paulo o be a kganyoga go efoša bao ba kgonago go latela mohlala wa gagwe wa go se be lenyalong dipelaelong tšeo di tlišwago ka mo go sa phemegego ke lenyalo. Gaešita le bakeng sa banyalani ba se nago bana, dipelaelo tše di ka akaretša mathata a tša maphelo goba mathata a tša ditšhelete gotee le boikarabelo bja Mangwalo go batswadi ba ba tšofetšego ba molekane wa motho. (1 Timotheo 5:4, 8) Mogolo o swanetše go lebeletšana le boikarabelo bjo ka tsela e beago mohlala o mobotse, gomme se ka dinako tše dingwe se ka kgoma mediro ya gagwe e le molebeledi wa Mokriste. Ka lethabo, bagolo ba bantši ba dira modiro o mobotse tabeng ya go phetha boikarabelo bja bona bja lapa le bja phuthego ka bobedi.
19. Paulo o be a bolela’ng ge a be a re: “Ba ba naxo le basadi ba bê byalo ka ba ba se naxo nabô’”?
19 Paulo o okeditše ka gore: “Lebaka ké la pitlaxanô wa xo re ba ba naxo le basadi ba bê byalo ka ba ba se naxo nabô’.” (1 Ba-Korinthe 7:29) Ee, go ya ka seo a bego a šetše a ngwaletše ba-Korinthe ka sona kgaolong ye, go molaleng gore o be a sa bolele gore Bakriste ba ba nyetšego ba swanetše go hlokomologa basadi ba bona ka tsela e itšego. (1 Ba-Korinthe 7:2, 3, 33) O bontšhitše seo a bego a se bolela ge a be a ngwala gore: “[Anke] ba ba phelaxo ka tša lefase ba etšê ba ba sa phelexo ka tšôna [ka mo go tletšego, NW], xobane sebopêxô sa lefase leno se a lôba.” (1 Ba-Korinthe 7:31) “Lefase le . . . feta” kudu gona bjale go feta le mehleng ya Paulo goba mehleng ya moapostola Johane. (1 Johane 2:15-17) Ka gona, Bakriste ba ba lego lenyalong bao ba kwago go nyakega ga go ikgafa mo go itšego tabeng ya go latela Kriste ba ka se ke ba nwelela ka mo go feletšego lethabong le ditokelong tša lenyalo.—1 Ba-Korinthe 7:5.
Basadi ba Ikgafago
20, 21. (a) Ke go ikgafa gofe moo basadi ba bantši ba Bakriste ba ikemišeditšego go go dira? (b) Mosadi a ka letela’ng ka mo go swanetšego go monna wa gagwe gaešita le ge e le mogolo?
20 Go fo swana le ge bagolo ba gafa dilo tše dingwe gore ba hole ba bangwe, basadi ba bantši ba bagolo ba ile ba katanela go leka-lekanya boikarabelo bja bona lenyalong le dikgahlego tše bohlokwa tša Mmušo. Basadi ba dikete ba Bakriste ba thabela go swarišana le banna ba bona go dira gore ba kgone go phetha boikarabelo bja bona e le balebeledi. Jehofa o ba rata ka baka la se gomme o šegofatša moya o mobotse wo ba o bontšhago. (Filemone 25) Lega go le bjalo, keletšo ya Paulo e leka-lekanego e bontšha gore basadi ba balebeledi ba ka letela ka mo go swanetšego tekanyo e lekanetšego ya nako le tlhokomelo go banna ba bona. Ke boikarabelo bja Mangwalo bja bagolo ba ba nyetšego go fetša nako e lekanego le basadi ba bona e le gore ba leka-lekanye boikarabelo bja bona e le banna le balebeledi.
21 Eupša go thwe’ng ge e ba mogolo wa Mokriste e le tate, go tlaleletša go go ba monna? Se se oketša boikarabelo bja gagwe le go bula karolo e nngwe ya bolebeledi go etša ge re tla bona sehlogong se se latelago.
E le Poeletšo
◻ Ke ditherešo dife tša Mangwalo tše di bontšhago gore molebeledi wa Mokriste e ka ba monna yo a nyetšego?
◻ Ge mogolo yo a sa nyalago a nyala, o swanetše go lemoga’ng?
◻ Mokriste yo a lego lenyalong “ó belaêla tša lefase” ka ditsela dife?
◻ Basadi ba bantši ba balebeledi ba bontšha bjang moya o mobotse wa boikgafo?
[Seswantšho go letlakala 17]
Gaešita le ge a swaregile ka mediro ya pušo ya Modimo, mogolo o swanetše go nea mosadi wa gagwe tlhokomelo e lerato