Phološo Ke Ya Jehofa
“Modimo wa therešo go rena ke Modimo wa ditiro tša go phološa.” —Psalme 68:20, Nw.
1, 2. (a) Ke ka baka la’ng re ka bolela gore Jehofa ke Mothopo wa phološo? (b) O be o tla hlalosa bjang Diema 21:31?
JEHOFA ke Mophološi wa batho bao ba mo ratago. (Jesaya 43:11) Kgoši Dafida yo a tumilego wa Isiraele o be a tseba se go tšwa phihlelong ya motho ka noši, gomme o ile a opela ka pelo ka moka gore: “Phološô e xo Morêna.” (Psalme 3:8) Moporofeta Jona o ile a diriša mantšu a swanago thapelong e tšwago pelong ge a be a le ka mpeng ya hlapi e kgolo.—Jona 2:9.
2 Morwa wa Dafida e lego Salomo le yena o be a tseba gore Jehofa ke Mothopo wa phološo ka gobane o itše: “Pitsi e ruwetšwe mohla wa thlabanô; phenyô [phološo, NW] yôna e tšwa xo Morêna.” (Diema 21:31) Bohlabela bja Magareng bja bogologolo dipholo di be di goga megoma, dipokolo di rwala merwalo, batho ba namela dimeila gomme dipitsi di be di dirišwa ntweng. Lega go le bjalo, pele ba-Isiraele ba tsena Lefaseng la Kholofetšo, Modimo o ile a laela gore kgoši ya bona ya nakong e tlago ‘e se ke ya ba le dipitsi tše dintši.’ (Doiteronomio 17:16) Dipitsi tša ntwa di be di ka se nyakege ka gobane Jehofa o be a tla phološa batho ba gagwe.
3. Ke dipotšišo dife tšeo di swanelwago ke gore re naganišiše ka tšona?
3 Morena yo a Phagamego Jehofa ke “Modimo wa ditiro tša go phološa.” (Psalme 68:20, NW) A kgopolo e kgothatšago gakaakang! Eupša ke ‘ditiro dife tša go phološa’ tšeo Jehofa a di dirilego? Le gona o phološitše bomang?
Jehofa o Phološa ba Lokilego
4. Re tseba bjang gore Jehofa o phološa batho ba ba boifago Modimo?
4 Bohle bao ba phegelelago tsela ya go loka e le bahlanka ba Modimo ba ineetšego ba ka hwetša kgothatšo mantšung a moapostola Petro a rego: “Modimo, ba ba mmoifaxo ó ba hlakodiša melekong; bakxôpô ó ba bolokêla kôtlô ya ’tšatši la kahlolô.” Ge a hlatsela taba ye, Petro o ile a bolela gore Modimo “lefase lela la kxalê xa a ka a le tsebafa, a phološa batho ba seswai ka Noaxe sexoeledi sa tokô mola lefase la banyatši à le ribexetša ka meetse-fula.”—2 Petro 2:5, 9.
5. Ke ka tlase ga maemo afe mo Noage a ilego a hlankela e le “sexoeledi sa tokô”?
5 Akanya o le gare ga maemo a mehleng ya Noage. Batemona bao ba ikapešitšego mebele ya nama ba lefaseng. Bana ba barongwa ba ba ba sa kwego le basadi ba bona ba swara batho gasehlogo gomme “lefase lè tletše tša sehloxo.” (Genesi 6:1-12) Lega go le bjalo, Noage a ka se gatelelwe gore a be a tlogele tirelo ya Jehofa. Go e na le moo, ke “sexoeledi sa tokô.” Yena le lapa la gagwe ba aga areka le ka mohla ba sa belaele gore bokgopo bo tla fedišwa nakong ya ge ba sa phela. Tumelo ya Noage e ahlola lefase leo. (Ba-Hebere 11:7) Maemo a mehleng yeno a swana le a mehleng ya Noage, a swaya mehla ye e le mehla ya bofelo bja tshepedišo ye e kgopo ya dilo. (Mateo 24:37-39; 2 Timotheo 3:1-5) Ka gona ka go swana le Noage, na o tla itlhatsela o botega o le segoeledi sa toko o hlankela gotee le batho ba Modimo ge o dutše o letetše phološo ya Jehofa?
6. Petro wa Bobedi 2:7, 8 e hlatsela bjang gore Jehofa o phološa ba lokilego?
6 Petro o nea bohlatse bjo bongwe bja gore Jehofa o phološa ba lokilego. Moapostola o re Modimo ‘o phonyokgišitše Lota moloki, yo a bego a tenegile ka mekgwa ya ditšhila ya dilalogi tšeo. Gobane motho yoo wa moloki o lle pelo mola a agile le bona, a hlwa a bona a e-kwa ge ba senya molao ka mediro ya bona.’ (2 Petro 2:7, 8; Genesi 19:1-29) Boitshwaro bjo bo gobogilego bja botona le botshadi bo fetogile tsela ya bophelo ya ba dimilione mehleng ye ya bofelo. Ka go swana le Lota, na o ‘tenegile ka mekgwa ya ditšhila’ ya batho ba bantši gakaakaa lehono? Ge e ba o tenegile le ge e ba o dira go loka mohlomongwe o ka ba gare ga bao ba tlago go phološwa ke Jehofa ge tshepedišo ye e kgopo ya dilo e fedišwa.
Jehofa o Phološa Batho ba Gagwe go Bagateledi
7. Ditirišano tša Jehofa le ba-Isiraele Egipita di hlatsela bjang gore o phološa batho ba gagwe kgatelelong?
7 Ge feela tshepedišo ye ya kgale e sa dutše e le gona, bahlanka ba Jehofa ba tla ba tlaišegong le kgateletšong ya manaba. Eupša ba ka kgodišega gore Jehofa o tla ba phološa ka gobane a ile a phološa batho ba gagwe ba ba bego ba gateletšwe nakong e fetilego. A re re o be o le mo-Isiraele yo a gateletšwego diatleng tša ba-Egipita ba mehleng ya Moše. (Ekisodo 1:1-14; 6:8) Modimo o otla Egipita ka dikotlo tša go latelana. (Ekisodo 8:1–10:25) Ge kotlo ya lesome e bolayago e tšea maphelo a maitšibulo a Egipita, Farao o dumelela ba-Isiraele go tloga, eupša ka morago o rulaganya madira a gagwe gomme o ba latela ka lebelo. Lega go le bjalo, go se go ye kae, yena le banna ba gagwe ba fedišetšwa ka Lewatleng le Lehwibidu. (Ekisodo 14:23-28) O tlatša Moše le ba-Isiraele ka moka kopelong ye e rego: “Jehofa ke monna wa tlhabano, Jehofa ke leina la gagwe. Dikoloi tša Farao le dira tša gagwe o di lahletše lewatleng, gomme bahlabani ba ba kgethilwego ba gagwe ba tekišitšwe lewatleng la mahlaka. Mafula a ba khurumeditše ntshe; ba na ba wela madibeng bjalo ka matlapa.” (Ekisodo 15:3-5, PK) Kotsi e swanago e letetše bagateledi ka moka ba batho ba Modimo mehleng ye ya bofelo.
8, 9. Nea mohlala go tšwa pukung ya Baahlodi wo o bontšhago gore Jehofa o phološa batho ba gagwe go bagateledi.
8 Nywaga e mentši ka morago ga ge ba-Isiraele ba tsene Nageng ya Kholofetšo, baahlodi ba be ba hlokometše go dirišwa ga toka gare ga bona. Ka dinako tše dingwe batho ba be ba tlaišega ka go gatelelwa ke batho ba šele, eupša Modimo o be a diriša baahlodi ba botegago go ba phološa. Gaešita le ge ka mo go swanago re ka ‘lla ka go tlaišwa ke babeki le bapateletši ba rena,’ Jehofa le rena o tla re phološa ka ge re le bahlanka ba gagwe ba botegago ka go se kwanantšhe. (Baahlodi 2:16-18; 3:9, 15) Ge e le gabotse, puku ya Beibele ya Baahlodi e re nea kgonthišetšo ya se le ya phološo e kgolo yeo Modimo a tlago go e nea ka Moahlodi wa gagwe yo a kgethilwego, Jesu Kriste.
9 Anke re boeleng mehleng ya Moahlodi Baraka. Ka baka la borapedi bja maaka le go se amogelwe ke Modimo, ba-Isiraele ba bile ka tlase ga pušo e šoro ya go gatelelwa ke Kgoši Jabini wa Kanana ka nywaga e 20. Sisera ke molaodi wa lešaba le legolo la madira a ba-Kanana. Eupša le ge setšhaba ka palo se be se balelwa go dimilione tše nne “[go be go] hlokwa kôtsê le lerumô xo Isiraele, xo dikete tše masome-’manê.” (Baahlodi 5:6-8) Ba-Isiraele ba llela Jehofa ka go itshola. Bjalo ka ge a laetšwe ke Modimo ka moporofeta wa mosadi Debora, Baraka o bokanya banna ba 10 000 Thabeng ya Thabora gomme Jehofa o gogela lenaba moeding wo o lego tlase ga Thabora e telele. Madira a Sisera le dikoloi tša ntwa tše 900 di tla ka modumo o mogolo go phatša molala o ikadilego le moedi o omilego wa noka ya Kisoni. Eupša pula ya matlorotloro e tlatša Kisoni ka mafula a magolo a meetse. Ge Baraka le banna ba gagwe ba gwanta ba theoga Thabeng ya Thabora ba utilwe ke pula ya matlorotloro, ba bona kgakanego yeo e bakilwego ke bogale bjo bo tšholotšwego bja Jehofa. Banna ba Baraka ba rapalatša ba-Kanana ba ba tšhogilego ba ba tšhabago gomme ga go le o tee yo a phonyokgago. A temošo e kaakang bakeng sa bagateledi ba rena bao ba naganago gore ba ka lwa le Modimo!—Baahlodi 4:3-16, PK; 5:19-22.
10. Ke ka baka la’ng re ka kgodišega gore Modimo o tla phološa bahlanka ba gagwe ba mehleng yeno go bagateledi ba bona ka moka?
10 Jehofa o tla phološa bahlanka ba gagwe ba mehleng yeno go manaba a bona ka moka ao a ba gatelelago, go fo swana le ge a phološitše ba-Isiraele ba boifago Modimo dinakong tša kotsi. (Jesaya 43:3; Jeremia 14:8) Modimo o ile a phološa Dafida “seatleng sa manaba a gagwe ka moka.” (2 Samuele 22:1-3, bapiša le PK.) Ka gona gaešita le ge e ba re gatelelwa goba re tlaišwa re le batho ba Jehofa, a re beng le sebete ka gobane Kgoši ya gagwe yeo e lego Mesia e tla re lokolla kgatelelong. Ee, “meôya ya bahumanexi ó tlo e phološa. Meôya ya bôná ó tlo e lokolla mohlakong, bošorong.” (Psalme 72:13, 14) Topollo yeo e kgaufsi e le ka kgonthe.
Modimo o Phološa ba ba Mmotago
11. Ke mohlala ofe wa go ithekga ka Jehofa wo Dafida wa mofsa a ilego a o nea?
11 Gore re hwetše phološo ya Jehofa, re swanetše go mmota ka sebete. Dafida o ile a bontšha go ithekga ka Modimo ka sebete ge a be a e-tšwa bakeng sa go ya go gahlana le tšitširipa yeo e bitšwago Goliata. Akanya mo-Filisita yoo wa senatla a eme pele ga Dafida wa mofsa yo a goeletšago gore: “O tla fá ka thšoša le ka lerumô le ka kotsê. Xe e le nna ke tlile fá ka ’ina la [Jehofa, PK] wa Mašaba, Modimo wa dirá tša Isiraele tše O bexo O di roxa. Lehono [Jehofa, PK] ó tlo Xo xafêla ’atleng sa-ka, ka Xo bolaya ka Xo kxaola hlôxô. Manong a lexodimo le dibata tša naxa ke tlo di lahlêla ’toto tša dirá tša ba-Filisita, xore lefase ka moka le tsebê xe xo Isiraele xò na le Modimo. Le lešaba lé ka moka le tlo lemoxa xobane [Jehofa, PK] xa’ thuše ka thšoša le ka lerumô. Thlabanô yé ké ya [Jehofa, PK].” Go se go ye kae, Goliata o hwile gomme ba-Filisita ba a fenywa. Go molaleng gore Jehofa o ile a phološa batho ba gagwe.—1 Samuele 17:45-54.
12. Ke ka baka la’ng e ka ba mo go holago go gopola monna wa senatla wa Dafida e lego Eleasara?
12 Ge re lebeletšane le batlaiši mohlomongwe go ka nyakega gore re ‘eme senna’ gomme re bote Modimo ka mo go feletšego. (Jesaya 46:8-13; Diema 3:5, 6) Ela hloko tiragalo ye e ilego ya direga lefelong le le bitšwago Pasa-damima. Isiraele e be e tšhabile pele ga madira a ba-Filisita. Eupša poifo ga e ngene Eleasara ditho, e lego yo mongwe wa banna ba bararo ba Dafida ba bagale ba dinatla. O ema tšhemong ya leotša gomme o bolaya ba-Filisita ka tšhoša a nnoši. Ka gona, “Jehofa a . . . phološa [ba-Isiraele] ka phološo e kgolo.” (1 Koronika 11:12-14, PK; 2 Samuele 23:9, 10) Ga go yo a re letetšego gore re fenye madira a bahlabani re nnoši. Lega go le bjalo, ka dinako tše dingwe re ka ba noši gomme ra gatelelwa ke manaba. Na ka thapelo re tla ithekga ka Jehofa, Modimo wa ditiro tša go phološa? Na re tla kgopela thušo ya gagwe e le gore re pheme go eka badumedi-gotee le rena go batlaiši?
Jehofa o Phološa Babotegi
13. Ke ka baka la’ng go be go le thata go kgomarela potego go Modimo mmušong wa meloko e lesome wa Isiraele?
13 Gore re hwetše phološo ya Jehofa, re swanetše go kgomarela potego ya go mmotegela go sa šetšwe seo se diregago. Batho ba Modimo ba mehleng ya bogologolo ba ile ba ba ditekong tše di fapa-fapanego. Nagana ka seo mo gongwe o ka bego o ile wa lebeletšana le sona ge e ba o ka be o be o dula mmušong wa meloko e lesome wa Isiraele. Bošoro bja Rehabeama bo ile bja gapeletša meloko e lesome gore e tlogele go mo thekga le go bopa mmušo wa ka leboa wa Isiraele. (2 Koronika 10:16, 17; 11:13, 14) Dikgošing tša yona tše dintši, Jehu e be e le yo mokaone-kaone, eupša gaešita le yena “xa a ka a šetša xo swara ka tsela ya molaô wa Morêna Modimo wa Isiraele ka pelo ka moka.” (2 Dikxoši 10:30, 31) Lega go le bjalo, mmušo wa meloko e lesome o be o e-na le babotegi ba wona. (1 Dikxoši 19:18) Ba ile ba bontšha tumelo go Modimo, gomme yena o ile a itlhatsela a e-na le bona. Go sa šetšwe diteko tša go leka tumelo ya gago, na o kgomarela go botegela Jehofa?
14. Ke phološo efe yeo Jehofa a ilego a e phetha mehleng ya Kgoši Hiskia, gomme ke eng seo se ilego sa lebiša go fenyweng ga Juda ke Babele?
14 Go hlokomologa Molao wa Modimo mo go bego go atile go ile gwa tlišetša mmušo wa Isiraele masetlapelo. Ge ba-Asiria ba be ba o fenya ka 740 B.C.E., batho ba bangwe go tšwa melokong ya wona e lesome ka ntle le pelaelo ba ile ba tšhabela mmušong wa meloko e mebedi wa Juda moo ba bego ba ka kgona go rapela Jehofa tempeleng ya gagwe. Tše nne tša dikgoši tša Juda tše 19 tša lešika la Dafida—Asa, Josafate, Hiskia le Josia—di be di e-tšwa pele ka boineelo bja tšona go Modimo. Mehleng ya Hiskia yo a bego a botega, ba-Asiria ba ile ba tlela Juda ka madira a matla. Ge a arabela ditopong tša Hiskia, Modimo o ile a diriša morongwa o tee feela go bolaya ba-Asiria ba 185 000 ka bošego bjo tee, ka go rialo a phološa barapedi ba Gagwe! (Jesaya 37:36-38) Ka morago, go palelwa ga batho ke go boloka Molao le go ela hloko ditemošo tša baporofeta ba Modimo go ile gwa lebiša go fenyweng ga Juda ke Babele le go senyweng ga motse-mošate wa yona e lego Jerusalema le tempele ka 607 B.C.E.
15. Ke ka baka la’ng go be go nyakega kgotlelelo go mathopša a Juda Babele, gomme Jehofa o ile a nea phološo bjang mafelelong?
15 Go be go nyakega kgotlelelo go mathopša a ba-Juda e le gore a kgomarele go botegela Modimo ge a be a le bothopša Babele ka nywaga e 70 e nyamišago. (Psalme 137:1-6) Mmotegi yo mongwe yo a bego a hlokomelega e be e le moporofeta Daniele. (Daniele 1:1-7; 9:1-3) O ka akanya kamoo a ilego a thaba ka gona ge taelo ya Kgoši Korese wa Peresia e be e thoma go šoma ka 537 B.C.E. gomme e dumelela ba-Juda gore ba boele Juda go yo aga tempele lefsa! (Esera 1:1-4) Daniele le ba bangwe ba be ba kgotleletše ka nywaga e mentši, eupša mafelelong ba ile ba bona go fenywa ga Babele le go phološwa ga batho ba Jehofa. Se se swanetše go re thuša gore re bontšhe kgotlelelo ge re dutše re letetše go senywa ga ‘Babele o Mogolo,’ e lego mmušo wa lefase wa bodumedi bja maaka.—Kutollo 18:1-5.
Jehofa ka Mehla o Phološa Batho ba Gagwe
16. Ke phološo efe yeo Modimo a ilego a e tliša mehleng ya Mohumagadi Esitere?
16 Jehofa ka mehla o phološa bahlanka ba gagwe ge ba botegela leina la gagwe. (1 Samuele 12:22; Jesaya 43:10-12) Boela morago mehleng ya Mohumagadi Esitere—lekgolong la bohlano la nywaga B.C.E. Kgoši Ahasiwerosi (Xerxes I) o kgethile Hamani gore e be tona-kgolo. Ka ge a galefišitšwe ke go gana ga Morodekai wa mo-Juda go mo khunamela, Hamani o loga maano a go mmolaya le go bolaya ba-Juda ka moka bao ba lego Mmušong wa Peresia. O ba phara ka molato wa gore ke batshedi ba molao, o oketša ka kgoketšo ya tšhelete gomme o dumelelwa gore a diriše palamonwana ya kgoši bakeng sa go tiišetša lengwalo le le laelago gore ba fedišwe. Esitere ka sebete o utolla lešika leo a tšwago go lona la bo-Juda go kgoši gomme o pepentšha maano a polao a Hamani. Go se go ye kae Hamani o lekeletše gona koteng yeo a bego a e lokišeditše go bolaela Morodekai go yona. Morodekai o bewa go ba tona-kgolo gomme o newa tumelelo ya go dumelela ba-Juda gore ba iphemele. Ba fenya manaba a bona ka phenyo e kgolo. (Esitere 3:1–9:19) Tiragalo ye e swanetše go tiiša tumelo ya rena ya gore Jehofa o tla phetha ditiro tša go phološa legatong la bahlanka ba gagwe bao ba kwago ba mehleng yeno.
17. Go kwa go ile gwa kgatha tema bjang phološong ya Bakriste ba ba-Juda ba lekgolong la pele la nywaga bao ba bego ba dula Judea?
17 Lebaka le lengwe leo ka lona Modimo a phološago batho ba gagwe ke gore ba a mo kwa e bile ba kwa Morwa wa gagwe. Ipee boemong bja barutiwa ba Jesu ba ba-Juda ba lekgolong la pele la nywaga. O ba botša gore: “E re xe Le bôna motse wa Jerusalêma ò dikilwe ke makôkô a madirá, xôna Le tsebê xore xo batametše xo phušolwa xa wôna. Mehleng yeo ba ba lexo naxeng ya Juda ba thšabêlê dithabeng.” (Luka 21:20-22) Nywaga e a feta, gomme o ipotšiša nako yeo mantšu a a tlago go phethagatšwa ka yona. Ke moka go tšwelela borabele bja ba-Juda ka 66 C.E. Madira a Roma ao a lego ka tlase ga Cestius Gallus a dikanetša Jerusalema gomme a bile a fihla morakong wa tempele. Gatee-tee, ba-Roma ba boela morago ka ntle le lebaka le le bonalago. Bakriste ba ba-Juda ba tla dira’ng? Eusebius ka pukung ya gagwe ya Ecclesiastical History (Puku ya III, kgaolo V, 3) o bolela gore ba ile ba tšhaba Jerusalema le Judea. Ba ile ba phološwa ka gobane ba ile ba kwa temošo ya Jesu ya boporofeta. Na le wena o gata mogato ka go akgofa go dumelelaneng le tlhahlo ya Mangwalo yeo e newago ka “molaki e a bôtêxaxo” yo a beilwego gore a lake “dilô” tša Jesu ka moka?—Luka 12:42-44.
Go Phologela Bophelong bjo bo sa Felego
18, 19. (a) Ke phološo efe yeo lehu la Jesu le ilego la dira gore e kgonege, gomme bakeng sa bomang? (b) Moapostola Paulo o be a ikemišeditše go dira’ng?
18 Go ela hloko temošo ya Jesu go ile gwa phološa maphelo a Bakriste ba ba-Juda Judea. Eupša lehu la Jesu le dira gore go phologela bophelong bjo bo sa felego go kgonege bakeng sa “mehuta ka moka ya batho.” (1 Timotheo 4:10, NW) Go nyaka ga batho topollo go thomile ge Adama a be a dira sebe gomme ka go rialo a lahlegelwa ke go phethagala gomme a ithekiša le go rekišetša moloko wa batho sebeng le lehung. (Ba-Roma 5:12-19) Dihlabelo tša diphoofolo tšeo di bego di dirwa ka tlase ga Molao wa Moše e be e le feela go bipša mo gonyenyane ga sebe. (Ba-Hebere 10:1-4) Ka ge Jesu a be a se na tate wa motho gomme moya o mokgethwa wa Modimo ka ntle le pelaelo o ile wa ‘okamêla’ Maria go tloga nakong ya ge a ima go fihla ge Jesu a belegwa, o belegwe a se na leabela le ge e le lefe la sebe goba go se phethagale. (Luka 1:35; Johane 1:29; 1 Petro 1:18, 19) Ge Jesu a be a e-hwa e le mmotegi yo a phethagetšego, o ile a gafa bophelo bja gagwe bjo bo phethagetšego gore a rekolle le go lokolla batho. (Ba-Hebere 2:14, 15) Ka gona Kriste ‘o ile a ikgafa a ba selefa sa go lefela bohle.’ (1 Timotheo 2:5, 6) Ga se bohle bao ba tlago go itira gore ba hwetšagale bakeng sa tokišeletšo ye ya phološo, eupša Modimo o amogela go dirišetšwa ga mehola ya yona go bao ba e amogelago ka tumelo.
19 Ka go nea mohola wa sehlabelo sa gagwe sa topollo go Modimo legodimong, Kriste o ile a rekolla bana ba Adama. (Ba-Hebere 9:24) Ka gona, Jesu o hwetša Monyadiwa yo a bopšago ke balatedi ba gagwe ba tloditšwego ba 144000 bao ba tsošeditšwego bophelong bja legodimong. (Ba-Efeso 5:25-27; Kutollo 14:3, 4; 21:9) O bile o ba “Tatê wa xo sa felexo” go bao ba amogelago sehlabelo sa gagwe le go hwetša bophelo bjo bo sa felego. (Jesaya 9:5, 6; 1 Johane 2:1, 2) A tokišetšo e lerato gakaakang! Tebogo ya Paulo ya go e leboga e bonala lengwalong la gagwe la bobedi le le buduletšwego leo le ngwaletšwego Bakriste ba Korinthe bjalo ka ge sehlogo se se latelago se tla bontšha. Ge e le gabotse, Paulo o be a ikemišeditše go se dumelele selo se mo thibela go thuša batho gore ba itire gore ba hwetšagale bakeng sa tokišetšo e kgahlišago ya Jehofa bakeng sa go phologela bophelong bjo bo sa felego.
O be o tla Araba Bjang?
◻ Ke bohlatse bofe bja Mangwalo bjo bo lego gona bja gore Modimo o phološa batho ba gagwe ba lokilego?
◻ Re tseba bjang gore Jehofa o phološa bao ba mmotago le bao ba kgomarelago potego ya bona?
◻ Ke tokišetšo efe yeo Modimo a e dirilego bakeng sa go phologela bophelong bjo bo sa felego?
[Seswantšho go letlakala 12]
Dafida o be a botile Jehofa, “Modimo wa ditiro tša go phološa.” Na wena o mmotile?
[Seswantšho go letlakala 14]
Jehofa ka mehla o phološa batho ba gagwe, bjalo ka ge a hlatsetše se mehleng ya Mohumagadi Esitere