Kgaolo 44

Kutollo le Wena

1. (a) Ke kgonthišetšo efe yeo morongwa a e neago Johane mabapi le dikholofetšo ka moka tše dibotse tše di lego go Kutollo? (b) Ke mang yo a rego “ke tla ka go akgofa,” gomme yena yoo o “tla” neng?

GE O bala tlhaloso e kgahlišago ya Jerusalema o Mofsa, mo gongwe o ka hlohleletšega go botšiša gore: ‘Na selo se sebotse gakaakaa ruri se ka ba gona?’ Johane o araba potšišo yeo ka go bega mantšu a latelago a morongwa: “A re go nna: ‘Mantšu a a botega e bile ke a therešo; ee, Jehofa Modimo wa dipolelo tše di buduletšwego tša baporofeta o romile morongwa wa gagwe go tlo bontšha bahlanka ba gagwe dilo tše di swanetšego go direga kgaufsinyane. Bonang! Ke tla ka go akgofa. Go thaba mang le mang yo a bolokago mantšu a boporofeta bja lengwalo le la go phuthwa.’” (Kutollo 22:6, 7) Dikholofetšo ka moka tše dibotse kudu tša Kutollo di tla phethagatšwa e le ka kgonthe! Morongwa ge a bolela leineng la Jesu, o boletše gore Jesu o tla kapejana, e lego “ka go akgofa.” Se e swanetše go ba e le go tla ga Jesu “bjalo ka lehodu,” go tla go fediša manaba a Jehofa gomme a tliše seremo se segolo seo se bilego se thabiša sa Kutollo. (Kutollo 16:15, 16) Ka gona, re swanetše go dumelelanya maphelo a rena le mantšu a “lengwalo le la go phuthwa,” e lego Kutollo, gore re tle re be bao ba thabilego nakong yeo.

2. (a) Johane o ikwa bjang ka go utollelwa mo go makatšago, gomme morongwa o mmotša’ng? (b) Re ithuta’ng mantšung a morongwa a gore, “Hlokomela!” le a gore, “Rapela Modimo”?

² Ka morago ga go utollelwa mo go bjalo mo mo go makatšago, ke mo go kwalago ge Johane a ile a tšhoga: “Ee, nna Johane ke nna yo a bego a e-kwa le go bona dilo tše. Ge ke kwele e bile ke bone, ka wela fase gore ke rapele pele ga dinao tša morongwa yoo a bego a mpontšha dilo tše. Eupša a re go nna: ‘Hlokomela! O se ke wa dira bjalo! Nna ke feela mohlanka-gotee le wena le bana beno bao e lego baporofeta le bao ba bolokago mantšu a lengwalo le la go phuthwa. Rapela Modimo.’” (Kutollo 22:8, 9; bapiša le Kutollo 19:10.) Temošo ye ye e boletšwego gabedi ya gore go se ke gwa rapelwa barongwa, e be e le nakong mehleng ya Johane, ka ge ba bangwe go bonala ba be ba phegelela borapedi bjo bjalo goba ba kgopela dikutollo tše di kgethegilego go barongwa. (1 Bakorinthe 13:1; Bagalatia 1:8; Bakolose 2:18) Lehono, e gatelela taba ya gore re swanetše go rapela Modimo a nnoši. (Mateo 4:10) Ga se ra swanela go šilafatša borapedi bjo bo sekilego ka borapedi bja go rapela motho le ge e le mang goba selo le ge e le sefe.—Jesaya 42:5, 8.

3, 4. Morongwa o tšwela pele go botša Johane eng, gomme mašaledi a tloditšwego a kwele mantšu a gagwe bjang?

³ Johane o tšwela pele gore: “A ba a re go nna: “O se ke wa tiiša ka seka mantšu a boporofeta bja lengwalo le la go phuthwa, gobane nako e beilwego e batametše. Yo a dirago go se loke, a a iše pele a dira go se loke; yo a šilafetšego a a iše pele a šilafatšwa; eupša yo a lokilego a a iše pele a dira go loka, gomme yo mokgethwa a a iše pele a kgethagatšwa.’”—Kutollo 22:10, 11.

⁴ Mašaledi a tloditšwego lehono a kwele mantšu a a morongwa. Ga se a boloka mantšu a boporofeta ka go a tlemelela ka mahuto. Ee, gaešita le tokollo ya pele ya Zion’s Watch Tower and Herald of Christ’s Presence (July 1879) e ile ya nea ditlhaloso ka ditemana tše dintši tša Kutollo. Go etša ge re boletše kgaolong ya rena ya mathomo, Dihlatse tša Jehofa ka nywaga e mentši di gatišitše dipuku tše dingwe tšeo di hlabišitšego seetša ka Kutollo. Bjale re hlokomediša barati ba therešo ka moka gore ba buše ba ele hloko diporofeto tše matla tša Kutollo gotee le go phethagatšwa ga tšona.

5. (a) Go thwe’ng ge e ba batho ba rata go hlokomologa ditemošo le dikeletšo tšeo di lego go Kutollo? (b) Batho ba boleta le ba ba lokilego ba swanetše go arabela bjang?

⁵ Ge e ba batho ba rata go hlokomologa ditemošo le dikeletšo tšeo di lego go Kutollo, gona a ba dire bjalo! “Yo a dirago go se loke, a a iše pele a dira go se loke.” Bao ba tlhaphutlago ditšhileng tša mehla ye ya go dumelela dilo tšohle ba tla hwela ditšhileng tšeo, ge e ba ba ikgethela seo. Go se go ye kae dikahlolo tša Jehofa di tla phethagatšwa ka botlalo, go thoma ka go fedišwa ga Babilona o Mogolo. Anke batho ba boleta ba fišegele go kwa mantšu a moporofeta a rego: “Nyakang Morêna . . . Tsomang tokô, Le tsomê boikokobetšô; mohlomongwê Le ka efošwa mohla woo wa boxale bya Morêna.” (Tsefanya 2:3) Ge e le ka bao ba šetšego ba ineetše go Jehofa, gona “yo a lokilego a a iše pele a dira go loka, gomme yo mokgethwa a a iše pele a kgethagatšwa.” Ba bohlale ba a tseba gore ga go na mohola wa nakwana wo o tlišwago ke sebe, wo o ka bapišwago le ditšhegofatšo tša neng le neng tšeo di tlago go thabelwa ke bao ba phegelelago go loka le go kgethega. Beibele e re: “Dulang le itekola ge e ba le le tumelong, dulang le itlhatsela seo lena ka noši le lego sona.” (2 Bakorinthe 13:5) O tla amogela moputso wa gago go ithekgile ka tsela yeo o e kgethago gomme wa e phegelela.—Psalme 19:9-11; 58:10, 11.

6. Jehofa o re’ng ge a bolela la mafelelo le babadi ba Kutollo boporofeteng bjo?

⁶ Jehofa Kgoši ya neng le neng bjale o bolela le babadi ba Kutollo la mafelelo boporofeteng bjo ge a re: “Bonang! Ke tla ka go akgofa, gomme moputso wo ke o neago o go nna, gore ke nee yo mongwe le yo mongwe go ya kamoo modiro wa gagwe o lego ka gona. Ke nna Alfa le Omega, wa pele le wa mafelelo, mathomo le mafelelo. Go thaba bao ba hlatswago dikobo tša bona tše telele, gore tshwanelo ya go ya dihlareng tša bophelo e be ya bona le gore ba tsene motseng ka dikgoro tša wona. Ka ntle ke dimpša le bao ba dirišanago le meoya le diotswa le babolai le barapedi ba medimo ya diswantšho le yo mongwe le yo mongwe yo a ratago maaka le go a tšwetša pele.”—Kutollo 22:12-15.

7. (a) Jehofa o ‘tlela’ng ka go akgofa’? (b) Ke ka baka la’ng baruti ba Bojakane ba ka se ke ba ba le karolo go Jerusalema o Mofsa?

⁷ Jehofa Modimo o gatelela gape bogoši bja gagwe bja neng le neng, le taba ya gore seo a se rerilego mathomong o tla feleletša a se dirile. O “tla ka go akgofa” go tla go ahlola, gomme o tla putsa bao ba mo tsomago ka phišego. (Baheberu 11:6) Melao ya gagwe ya motheo e bontšha bao ba tlago go putswa le bao ba tlago go ganwa. Baruti ba Bojakane ba itshwere bjalo ka “dimpya tša dimuma,” ka go ponyetša bobe bjo Jehofa a bo hlalosago mo mahlo. (Jesaya 56:10-12; bona gape le Doiteronomio 23:18, mongwalo wa ka tlase wa New World Translation Reference Bible.) Ga go pelaelo gore ba ‘ratile gaešita le go tšwetša pele’ dithuto tša maaka gomme ba hlokomologile ka mo go feletšego keletšo ya Jesu e yago go diphuthego tše šupago. Ka gona, ga ba na karolo go Jerusalema o Mofsa.

8. (a) Ke bomang feela bao ba tlago “go ya dihlareng tša bophelo,” gomme se se bolela’ng? (b) Ba lešaba le legolo ba “hlatswitše dikobo tša bona tše ditelele” bjang, gomme ba kgomarela bjang boemo bjo bo hlwekilego?

⁸ Bakriste bao ba tloditšwego ba ba “hlatswago dikobo tša bona tše telele” e le ka kgonthe e le gore e be ba hlwekilego mahlong a Jehofa, ke bona feela ba dumelelwago go “ya dihlareng tša bophelo.” Ke gore, ba amogela tshwanelo le tlhompho ya go ya bophelong bja go se hwe madulong a bona a legodimong. (Bapiša le Genesi 3:22-24; Kutollo 2:7; 3:4, 5.) Ka morago ga lehu la bona, ba tsena Jerusalema o Mofsa ka tsogo. Barongwa ba 12 ba ba dumelela go tsena, mola ba sa dumelele motho le ge e le ofe wa maaka goba yo a sa hlwekago gaešita le ge a bolela gore o na le kholofelo ya legodimong. Ba lešaba le legolo mo lefaseng le bona ba “hlatswitše dikobo tša bona tše telele ba di šweufatša mading a Kwana,” gomme ba swanetše go kgomarela boemo bja bona bjo bo hlwekilego. Se ba ka se dira ka go phema bobe bjoo Jehofa a lemošago mabapi le bjona mo, gotee le ka go iša pelong temošo ya Jesu e lego melaetšeng ya gagwe e šupago yeo e yago diphuthegong.—Kutollo 7:14; dikgaolo 2 le 3.

9. Jesu o bolela mantšu afe, gomme molaetša wa gagwe le Kutollo ka moka di lebišitšwe go bomang kudu?

⁹ Jesu o bolela ka morago ga ge Jehofa a boletše. O botša batho ba dipelo tše di lokilego bao ba balago Kutollo mantšu a kgothatšo, o re: “Nna, Jesu, ke romile morongwa wa-ka gore a le hlatselele dilo tše bakeng sa diphuthego. Ke nna modu le ngwana wa Dafida le naledi e tagago ya meso.” (Kutollo 22:16) Ee, mantšu a a ngwaletšwe kudu “diphuthego.” Sa mathomo, wo ke molaetša o yago go phuthego ya Bakriste ba tloditšwego ba ba lego lefaseng. Dilo ka moka tše di lego go Kutollo di lebišwa kudu go Bakriste ba tloditšwego bao ba tlago go aga Jerusalema o Mofsa. Lešaba le legolo le lona le neilwe tokelo ya go kwešiša ditherešo tše tše bohlokwa tša boporofeta ka yona phuthego yeo.—Johane 17:18-21.

10. Ke ka baka la’ng Jesu a ile a ipitša (a) “modu le ngwana wa Dafida”? (b) “naledi e tagago ya meso”?

¹⁰ Jesu Kriste o ile a newa matla a go fetišetša Kutollo go Johane, gomme yona ya išwa diphuthegong ka yena. Jesu ke “modu le ngwana wa Dafida.” O tšwa lelokong la Dafida, gomme ka baka leo o swanelegela go ba Kgoši ya Mmušo wa Jehofa. Le gona e tla ba “Tate wa xo sa felexo” go Dafida, ka gona a be “modu” wa Dafida. (Jesaya 9:5; 11:1, 10) Ke Kgoši ya neng le neng yeo e sa hwego lelokong la Dafida ka go phethagatša kgwerano ya Jehofa le Dafida, gomme ke “naledi e tagago ya meso” yeo e boletšwego e sa le pele mehleng ya Moše. (Numeri 24:17; Psalme 89:34-37) Ke “naledi ya mosegare” yeo e tšwago yeo e dirago gore letšatši le hlabe. (2 Petro 1:19) Bohwirihwiri ka moka bja lenaba le legolo e lego Babilona o Mogolo, ga se bja kgona go thibela go hlaba mo ga letago.

A re: “Tlaa!”

11. Ke taletšo efe e sa hlaolego yeo Johane bjale a e ntšhago, gomme ke bomang bao ba ka e amogelago?

¹¹ Bjale ke nako ya Johane ya go bolela. O bolela ka pelo e tletšego tebogo ya go leboga dilo ka moka tšeo a di bonego le tšeo a di kwelego, gore: “Moya le monyadiwa ba tšwela pele ba re: ‘Tlaa!’ Mang le mang yo a kwago a re: ‘Tlaa!’ Mang le mang yo a nyorilwego a a tle; mang le mang yo a ratago a tle a tšee meetse a bophelo ka ntle le tefo.” (Kutollo 22:17) Mehola ya sehlabelo sa topollo sa Jesu e ka se ke ya lekanyetšwa feela go ba 144 000, ka gobane ye ke taletšo e sa hlaolego. Moya o šušumetšago wa Jehofa o šoma ka sehlopha sa monyadiwa, e le gore molaetša o tšwele pele go tsebatšwa ka mo go kwalago gore: ‘Tšea meetse a bophelo ka ntle le tefo.’ (Bona gape le Jesaya 55:1; 59:21.) Mang le mang yo a nyoretšwego go loka o laletšwa gore ‘a tle’ gomme a amogele thušo e tšwago go Jehofa. (Mateo 5:3, 6) Bohle ba sehlopha seo se holofelago go phela mo lefaseng ba na le tokelo e kgolo gakaakang, ka go kwa taletšo ye ya sehlopha se se tloditšwego sa Johane!

12. Lešaba le legolo le arabela bjang taletšong ya Kutollo 22:17?

¹² Palo e golago ya lešaba le legolo ga e sa le go tloga mathomong a nywaga ya bo-1930, e ile ya ‘kwa’ gomme ya ela hloko taletšo ye. Ba kgonne go ba boemong bjo bo hlwekilego pele ga Jehofa, ka go swana le bahlanka-gotee le bona ba ba tloditšwego. Ba hlologetše nako yeo ka yona Jerusalema o Mofsa e tlago go fologa legodimong gore e tle e fetišetše ditšhegofatšo bathong. Lešaba le legolo ge le šetše le kwele molaetša o šišinyago wa Kutollo, ga le bolele feela gore “Tlaa!” eupša le bile le kgobokeletša ba bangwe mokgatlong wa Jehofa ka mafolofolo, gomme le tlwaetša ba gore le bona ba bolele gore: “Mang le mang yo a nyorilwego a a tle.” Ka gona, palo ya lešaba le legolo e tšwela pele go gola ka ge ba fetago 6 000 000 ba bona ba lego dinageng tše fetago 235 go dikologa lefase, ba e-na le karolo gotee le bao ba ka tlase ga 9 000 ba sehlopha se se tloditšwego sa monyadiwa tabeng ya go phatlalatša taletšo ya gore ba bangwe ba “tšee meetse a bophelo ka ntle le tefo.”

13. Jesu o nea temošo efe?

¹³ Bjale Jesu o bolela gape, gomme o re: “Ke nea bohlatse go yo mongwe le yo mongwe yo a kwago mantšu a boporofeta bja lengwalo le la go phuthwa: Ge e ba motho le ge e le ofe a oketša dilo tše, Modimo o tla mo okeletša dikotlo tše di ngwadilwego lengwalong le la go phuthwa; ge e ba motho le ge e le ofe a tloša se sengwe mantšung a lengwalo la go phuthwa la boporofeta bjo, Modimo o tla tloša kabelo ya gagwe dihlareng tša bophelo le motseng o mokgethwa, dilo tšeo go ngwadilwego ka tšona lengwalong le la go phuthwa.”—Kutollo 22:18, 19.

14. Sehlopha sa Johane se lebelela bjang “boporofeta” bja Kutollo?

¹⁴ Ba sehlopha sa Johane ba swanetše go ela hloko “boporofeta” bja Kutollo. Ga se ba swanela go bo uta goba go bo oketša. Molaetša wa bjona o swanetše go bolelwa phatlalatša, ba “le godimo ga dintlo.” (Mateo 10:27) Kutollo e buduletšwe ke Modimo. Ke mang yo a ka bago le sebete sa go fetoša seo Modimo ka noši a se boletšego gomme a se fetišetša ka motho yo mo nakong ye e lego Kgoši e bušago, Jesu Kriste? Ga go pelaelo gore motho yo bjalo o be a tla swanelwa ke go palelwa tabeng ya go tsoma bophelo, gomme o be a tla welwa ke dikotlo tšeo di swanetšego go wela Babilona o Mogolo gotee le go wela lefase ka moka.

15. Ke’ng seo se bolelwago ke mantšu a Jesu a gore yena ke “yo a hlatselago dilo tše” le a gore “ke tla ka go akgofa”?

¹⁵ Jesu bjale o oketša ka mantšu a mafelelo a kgothatšo ka go bolela gore: “Yo a hlatselago dilo tše o re, ‘Ee; ke tla ka go akgofa.’” (Kutollo 22:20a) Jesu ke “hlatse e botegago le ya therešo.” (Kutollo 3:14) Ge e ba a hlatsela dipono tša Kutollo, gona e swanetše go ba tša therešo. Yena gotee le Jehofa Modimo ba gatelela taba ya gore ba tla “ka go akgofa” goba kapejana, gomme Jesu mo o bolela seo ka lekga la bohlano. (Kutollo 2:16; 3:11; 22:7, 12, 20) O ‘tlela’ go ahlola mogweba-ka-mmele yo mogolo, “dikgoši” tša bopolitiki le ba bangwe ka moka bao ba ganetšago “mmušo wa Morena wa rena [Jehofa] le wa Kriste wa gagwe.”—Kutollo 11:15; 16:14, 16; 17:1, 12-14.

16. Ke mogato ofe o tiilego wo o swanetšego go o gata, ka go tseba gore Jehofa Modimo le Jesu ba tla ka pela?

¹⁶ Go tseba ga gago gore Jehofa Modimo le Jesu ba tla ka pela, go swanetše go go kgothaletša go dula o “nagana ka go ba gona ga letšatši la Jehofa.” (2 Petro 3:12) Go tia le ge e le gofe mo go ka bonalago go le gona ga lefase la tshepedišo ya Sathane ya dilo, ke ga bofora. Go atlega le ge e le gofe mo go ka bonalago go le gona moo legodimo la babuši ba lefase ba lego tlase ga Sathane mo gongwe le ka go tšweletšago, ke ga nakwana. Dilo tše di a feta. (Kutollo 21:1) Dilo feela tšeo e tlago go ba tša neng le neng di tla hwetšwa go Jehofa, go Mmušo wa gagwe tlase ga Jesu Kriste le lefaseng la gagwe le lefsa leo le holofeditšwego. Le ka mohla o se ke wa lebala seo.—1 Johane 2:15-17.

17. Go leboga ga gago go ba ga Jehofa yo mokgethwa go swanetše go go kgoma bjang?

¹⁷ Bjale anke o dumelele gore seo o ithutilego sona thutong ya gago ya go ithuta ka Kutollo, se tutuetše bophelo bja gago kudu. Na go lahlela ga gago mahlo moo Jehofa a lego gona legodimong, ga se gwa gatelela go wena letago le legolo-golo le bokgethwa bjo bogolo-golo bja Mmopi wa rena? (Kutollo 4:1–5:14) Ke tokelo e kgolo gakaakang go hlankela Modimo yo bjalo! Eka tebogo ya gago ya go leboga go ba ga gagwe yo mokgethwa e ka go dira gore o tšeele godimo kudu dikeletšo tša Jesu tšeo di yago go diphuthego tše šupago gomme o pheme dilo tše bjalo ka go rata mahumo a dilo tše di bonagalago, borapedi bja medimo ya diswantšho, boitshwaro bjo bo gobogilego, go ba bololo, go ikaga dihlotswana tša bahlanogi goba selo le ge e le sefe se sengwe seo se ka dirago gore tirelo ya gago e se ke ya amogelwa ke Jehofa. (Kutollo 2:1–3:22) Mantšu a latelago a moapostola Petro go sehlopha sa Johane a dirišwa le go lešaba le legolo ka mo go swanetšego ge a re: “Ka go dumelelana le Mokgethwa yo a le biditšego, le lena le be ba bakgethwa boitshwarong bja lena ka moka.”—1 Petro 1:15, 16.

18. O swanetše go ba le karolo e tletšego ka mo o ka kgonago ka gona go eng, gomme ke ka baka la’ng modiro wo o akgofile lehono?

¹⁸ Le gona, eka o ka tutueletšwa go mpshafatša phišego ya gago ge o dutše o bolela ka “ngwaxa wa kxahlêxô wa Morêna, le letšatši la tefetšô ya Modimo wa rena.” (Jesaya 35:4; 61:2) Go sa šetšwe gore o wa mohlatswana goba o wa lešaba le legolo, hle anke o be le karolo e tletšego ka mo o ka kgonago ka gona tabeng ya go tsebatša go tšhollwa ga merufsi e šupago ya bogale bja Jehofa gomme o bolele dikahlolo tša Modimo tšeo di tlago go tlela lefase la Sathane. Ka nako e swanago, bolela ka lethabo ditaba tše dibotse tša ka mo go sa felego tše di lego mabapi le Mmušo o hlomilwego wa Jehofa le Kriste wa gagwe. (Kutollo 11:15; 14:6, 7) E-ba modirong wo ka go akgofa. Eka go lemoga ga rena gore re letšatšing la Morena go ka dira ba bantši bao ba sešogo ba hlankela Jehofa gore ba be le rena modirong wa go bolela ditaba tše dibotse. Eka bao le bona ba ka dira tšwelopele go ba go fihla ba neela maphelo a bona go Modimo, ba dutše ba gopola ka go kolobetšwa. Gopola, “nako e beilwego e batametše”!—Kutollo 1:3.

19. Mantšu a phethago a moapostola yo a tšofetšego Johane ke afe, gomme o a amogela bjang?

¹⁹ Ka gona, re rapela gotee le Johane ka pelo ka moka gore: “Amene! Tlaa, Morena Jesu.” Moapostola yo a tšofetšego Johane o oketša ka gore: “Eka botho bjo bo sa swanelago bja Morena Jesu Kriste bo ka ba le bakgethwa.” (Kutollo 22:20b, 21) Eka bo ka tlela le lena bohle bao le balago puku ye. Eka o ka ba le tumelo ya gore seremo se segolo sa Kutollo se batametše, e le gore le wena o ka ba gotee le rena ge re bolela “Amene!” e tšwago pelong.

[Seswantšho go letlakala 314]

“Ka ntle ke dimpša . . . ”

[Seswantšho go letlakala 315]

‘Go thaba bao ba tsenago motseng ka dikgoro tša wona’