Kgaolo 39
Kgoši Yeo e Lego Mohlabani e a Fenya ka Haramagedone
Pono 13—Kutollo 19:11-21
Taba: Jesu o eta madira a legodimo pele go ya go senya tshepedišo ya Sathane ya dilo
Nako ya phethagatšo: Ka morago ga go senywa ga Babilona o Mogolo
1. Haramagedone ke’ng, gomme ke’ng seo se lebišago go yona?
HARAMAGEDONE ke lentšu le le boifišago kudu bathong ba bantši! Eupša go barati ba toka, le bolela letšatši leo e lego kgale le letetšwe leo ka lona Jehofa a tlago go phethagatša kahlolo ya mafelelo ditšhabeng. Ga se ntwa ya motho, eupša ke ‘ntwa ya letšatši le legolo la Modimo Ra-matla-ohle,’ e lego letšatši la gagwe la tefetšo go babuši ba lefase. (Kutollo 16:14, 16; Hesekiele 25:17) Ge go senywa Babilona o Mogolo, masetlapelo a magolo a tla ba a šetše a thomile. Ka gona, di tutuetšwa ke Sathane, sebata se sehwibidu le dinaka tša sona tše lesome di tla nagana ka go hlasela batho ba Jehofa. Diabolo yoo go feta nakong le ge e le efe a galefetšego kudu mokgatlo wa Modimo wo o swanago le mosadi, o ikemišeditše go diriša batho bao a ba forilego gore a lwe ntwa ya makgaola-kgang le bao ba sa šaletšego ba peu ya wona. (Kutollo 12:17) Se ke sebaka sa Sathane sa mafelelo!
2. Gogo wa Magogo ke mang, gomme Jehofa o mo tutuetša bjang gore a hlasele batho ba Gagwe?
2 Tlhaselo ya Diabolo e šoro e hlaloswa ka mo go kwalago go Hesekiele kgaolo ya 38. Sathane yo a kokobeditšwego moo o bitšwa “Gogo wa naxa ya Magogo.” Jehofa o tsentšha dikgwega tša seswantšhetšo mehlagareng ya Gogo, gomme o gogela yena gotee le bahlabani ba gagwe ba bantši tlhaselong. O dira se bjang? Ka go dira gore Gogo a bone Dihlatse tša Gagwe di le bjalo ka batho bao ba sego ba šireletšega ba ‘tšwago ditšhabeng, ba ruilego, ba humilego gomme ba agile gare ga ditšhaba.’ Ba ba lebeletšwe ke batho bohle lefaseng ba le bjalo ka batho bao ba gannego go rapela sebata le seswantšho sa sona. Matla a bona a moya le go atlega ga bona di befediša Gogo. Ka gona, Gogo le bahlabani ba gagwe ba bantši go akaretša le sebata se se tšwago lewatleng gotee le dinaka tša sona tše lesome, ba ba šwahlela gore ba ba bolaye. Lega go le bjalo, batho ba hlwekilego ba Modimo ka go se swane le Babilona o Mogolo, ba thabela tšhireletšo ya Modimo!—Hesekiele 38:1, 4, 11, 12, 15; Kutollo 13:1.
3. Jehofa o fediša bjang madira a Gogo a a itlhamilego ka tša bohlabani?
3 Jehofa o fediša bjang Gogo le lešaba la gagwe ka moka? Theetša! “Ké mo Nna ke tl’o xo mo êpêla dirá dithabeng tša-ka ka moka. Ó r’yalo Morêna Mong wa bohle; ’me ba xabô ba tlo bolayana seng sa bôná.” Eupša ga go dibetša le ge e le dife tša nuclear goba tše di tlwaetšwego tšeo di tlago go ba le mohola ntweng yeo, ka gobane Jehofa o re: “Ke tlo mo ôtla ka dinkhu le ka madi, ke tlo mo nešetša pula ya mafula le ya mabyê a sefakô, le mollô le thsêbêla; di tlo wêla madirá a xaxwe le dithšaba tše ntši tše di naxo le yêna. Ke tlo ipônatša boxolo le bokxêthwa ka xo dira tšeo, ka tsebya ke dithšaba tše ntši, tša tseba xe Morêna è le Nna.”—Hesekiele 38:21-23; 39:11; bapiša le Jošua 10:8-14; Baahlodi 7:19-22; 2 Koronika 20:15, 22-24; Jobo 38:22, 23.
Motho yo a Bitšwago “Mmotegi le Morereši”
4. Johane o hlalosa bjang Jesu Kriste a apere diaparo tša ntwa?
4 Jehofa o tliša tšhoša. Ke mang yo a kgatikanyago tšhoša ye? Ge re boela go Kutollo, re hwetša karabo ponong e nngwe gape e kgahlišago. Magodimo a bulega pele ga mahlo a Johane go utolla selo se sengwe seo se boifišago e le ka kgonthe, e lego Jesu Kriste ka noši a apere diaparo tša ntwa! Johane o re botša gore: “Ke moka ka bona legodimo le bulega, gomme, bonang! pere e tšhweu. Yo a e nametšego o bitšwa Mmotegi le Morereši, gomme o ahlola le go lwa ka go loka. Mahlo a gagwe ke kgabo ya mollo, gomme o rwele mefapahlogo e mentši hlogong ya gagwe.”—Kutollo 19:11, 12a.
5, 6. Ke’ng seo se swantšhetšwago ke (a) “pere e tšhweu”? (b) leina la “Mmotegi le Morereši”? (c) mahlo a swanago le “kgabo ya mollo”? (d) “mefapahlogo e mentši”?
5 Go etša ponong ya pejana ya banamedi ba dipere ba bane, ‘pere ye e tšhweu’ ke seka se se swanetšego sa ntwa ya go loka. (Kutollo 6:2) Ke mang wa barwa ba Modimo yo a bego a ka ba yo a lokilego kudu go phala Mohlabani yo yo matla? Ka go “bitšwa Mmotegi le Morereši,” ruri o swanetše go ba “hlatse e botegago le ya therešo,” yena Jesu Kriste. (Kutollo 3:14) O a lwa e le gore a tle a phethagatše dikahlolo tša Jehofa tše di lokilego. Ka gona, o dira a le boemong bja gagwe bja go ba Moahlodi yo a kgethilwego wa Jehofa, yena “Modimo yo matla.” (Jesaya 9:5) Mahlo a gagwe a boifiša kudu go swana le “kgabo ya mollo,” gomme a lebeletše phedišo e bogale yeo e tlago go tlela manaba a gagwe.
6 Kgoši ye yeo e lego Mohlabani e rwele mefapahlogo hlogong. Sebata sela Johane a se bonego se rotoga lewatleng se be se e-na le mefapahlogo e lesome, yeo e swantšhetšago pušo ya sona ya nakwana lefaseng. (Kutollo 13:1) Lega go le bjalo, Jesu o na le “mefapahlogo e mentši.” Pušo ya gagwe ya letago ke yeo e sa lekanywego ka selo, ka ge e le “Kgoši ya bao ba bušago e le dikgoši le Morena wa bao ba bušago e le marena.”—1 Timotheo 6:15.
7. Leina le le ngwadilwego leo Jesu a nago le lona ke lefe?
7 Tlhaloso ya Johane e tšwela pele: “O na le leina le le ngwadilwego leo go sego yo a le tsebago, ge e se yena a nnoši.” (Kutollo 19:2b) Beibele e šetše e boletše Morwa wa Modimo ka maina a bjalo ka Jesu, Imanuele le Mikaele. Eupša “leina” le le le sa bolelwego, le bonala le emela boemo le ditokelo tšeo Jesu a di thabelago nakong ya letšatši la Morena. (Bapiša le Kutollo 2:17.) Jesaya ge a hlalosa boemo bja Jesu go tloga ka 1914, o re: “Leina la xaxwe ké: Matete, Moeletši, Modimo yo matla, Tate wa ka xo sa felexo, Kxoši ya kaxišô.” (Jesaya 9:5) Moapostola Paulo o ile a tswalanya leina la Jesu le ditokelo tša Gagwe tše di phagamego tša tirelo, ge a ngwala gore: ‘Modimo o phagamišeditše Jesu boemong bja godimo gomme ka botho a mo nea leina le lego ka godimo ga leina le ge e le lefe le lengwe, e le gore letolo le lengwe le le lengwe le khuname leineng la Jesu.’—Bafilipi 2:9, 10.
8. Ke ka baka la’ng e le Jesu feela yo a ka tsebago leina le le ngwadilwego, gomme o abelana le bomang tše dingwe tša ditokelo tša gagwe tše di phagamego?
8 Ditokelo tša Jesu ke tšeo di sa lekanywego ka selo. Ka ntle le Jehofa a nnoši, Jesu ke yena feela yo a ka kwešišago seo se bolelwago ke go ba boemong bjo bjalo bjo bo phagamego. (Bapiša le Mateo 11:27.) Ka gona, Jesu ke yena a nnoši go dibopiwa ka moka tša Modimo, yo a ka kwešišago ka botlalo leina le. Lega go le bjalo, Jesu o akaretša monyadiwa wa gagwe go tše dingwe tša ditokelo tše. Ka gona, o dira kholofetšo ye: “Yo a fenyago . . . ke tla ngwala go yena . . . leina lela la-ka le lefsa.”—Kutollo 3:12.
9. Ke’ng seo se swantšhetšwago ke (a) go ‘apara ga Jesu kobo e gašitšwego ka madi’? (b) go bitšwa ga Jesu e le “Lentšu la Modimo”?
9 Johane o oketša ka gore: “O tšhepile ka kobo ya ka ntle yeo e gašitšwego ka madi, gomme leina leo a bitšwago ka lona ke Lentšu la Modimo.” (Kutollo 19:13) A ke “madi” a mang? E ka ba e le madi a Jesu ao a tšholotšwego bakeng sa batho. (Kutollo 1:5) Eupša ditemaneng tše di dikologilego ye, go bonagala go bolelwa ka madi a manaba a gagwe ao a tšholotšwego nakong ya ge dikahlolo tša Jehofa di be di phethagatšwa go ona. Re gopotšwa ka pono ya pejana ga ye yeo go yona morara wa lefase o bunwago le go gatakelwa segatelong sa morara se segolo sa bogale bja Modimo go fihlela ge madi a fihla “ditomong tša dipere,” e lego go bontšha phenyo e kgolo godimo ga manaba a Modimo. (Kutollo 14:18-20) Ka mo go swanago, madi a gašitšwego kobong ya Jesu a tiiša gore phenyo ya gagwe ke ya makgaola-kgang le e feletšego. (Bapiša le Jesaya 63:1-6.) Johane bjale o bolela gape ka go bitšwa ga Jesu ka leina. Mo nakong ye, ke leina leo le tsebjago ka gohle, e lego “Lentšu la Modimo,” leo le hlaolago Kgoši ye yeo e lego Mohlabani e le Mmoleledi yo Mogolo wa Jehofa le Molwedi wa therešo.—Johane 1:1; Kutollo 1:1.
Bahlabani-gotee le Jesu
10, 11. (a) Johane o bontšha bjang gore Jesu ga a noši ntweng? (b) Ke’ng seo se bolelwago ke taba ya gore dipere ke tše ditšhweu, le ya gore banamedi ba dipere ba apere “linene e tšhweu, e hlwekilego e botse”? (c) Ke bomang bao ba bopago sehlopha sa “madira” a legodimong?
10 Jesu ga a lwe a nnoši ntweng ye. Johane o re botša gore: “Le gona, madira ao a bego a le legodimong a be a mo latela a nametše dipere tše tšhweu, a apere linene e tšhweu, e hlwekilego e botse.” (Kutollo 19:14) Taba ya gore dipere ke “tše tšhweu,” e bolela ntwa ya toka. “Linene e tšhweu” e swanetše banamedi ba dipere ba Kgoši, gomme bošweu bja yona bjo bo phadimago le bjo bo se nago ditšhila bo bontšha boemo bjo bo hlwekilego le bjo bo lokilego pele ga Jehofa. Ke bomang bao ba bopago sehlopha sa “madira” a? Ka ntle le pelaelo, a akaretša barongwa ba bakgethwa. E bile mathomong a letšatši la Morena moo Mikaele le barongwa ba gagwe ba ilego ba raka Sathane le batemona ba gagwe legodimong. (Kutollo 12:7-9) Le gona, “barongwa ka moka” mo nakong ye ba tla hlankela Jesu ge a dutše sedulong sa gagwe sa bogoši sa letago gomme a tšwela pele go ahlola ditšhaba le batho ba lefaseng. (Mateo 25:31, 32) Ruri, ntweng ya makgaola-kgang ge dikahlolo tša Modimo di phethwa la mafelelo, Jesu o tla buša a ba gotee le barongwa ba gagwe.
11 Ba bangwe le bona ba tla akaretšwa. Jesu ge a be a romela molaetša wa gagwe phuthegong ya Thiathira, o holofeditše gore: “Yo a fenyago a ba a latela ditiro tša-ka go fihla bofelong, ke tla mo nea matla godimo ga ditšhaba, o tla diša batho ka molamo wa tšhipi e le gore ba tle ba pšhatlaganywe go swana le dibjana tša letsopa, go swana le ge ke amogetše seo go Tate.” (Kutollo 2:26, 27) Ka ntle le pelaelo, ge nako yeo e fihla bana babo Kriste bao ba šetšego ba le legodimong, ba tla ba le karolo tabeng ya go diša batho le ditšhaba ka molamo woo wa tšhipi.
12. (a) Na bahlanka ba Modimo lefaseng ba tla ba le karolo ntweng ya Haramagedone? (b) Batho ba Jehofa lefaseng ba akaretšwa bjang ntweng ya Haramagedone?
12 Go thwe’ng ka bahlanka ba Modimo mo lefaseng? Sehlopha sa Johane se ka se be le karolo tabeng ya go lwa ntweng ya Haramagedone; gaešita le bagwera ba sona ba botegago, e lego batho bao ba tšwago ditšhabeng ka moka bao ba bego ba dutše ba kgeregela ntlong ya Jehofa ya moya ya borapedi le bona ba ka se tšee karolo. Batho ba bao ba nago le khutšo ba šetše ba rutše ditšhoša tša bona go di dira megoma. (Jesaya 2:2-4) Lega go le bjalo, ba akaretšwa kudu! Ka ge re šetše re bone, ke batho ba Jehofa bao ba bonalago ba se ba šireletšwa bao ba hlaselwago o šoro ke Gogo le lešaba la gagwe. Seo ke seka go Kgoši yeo e lego Mohlabani ya Jehofa yeo e thekgwago ke madira a legodimo, gore e thome go lwa ntwa ya go fedišetša ruri ditšhaba tšeo. (Hesekiele 39:6, 7, 11; bapiša le Daniele 11:44–12:1.) Ka ge e le babogedi, batho ba Modimo mo lefaseng ba tla kgahlišwa ke seo kudu. Haramagedone e tla bolela phološo ya bona, gomme ba tla phela ka mehla le ka mehla e le dihlatse tše di bonego ka mahlo tša ntwa e kgolo ya Jehofa ya go mo godiša.
13. Re tseba bjang gore Dihlatse tša Jehofa ga di ganetšane le mebušo ka moka?
13 Na se se bolela gore Dihlatse tša Jehofa di ganetšana le mebušo ka moka? Le gatee-tee! Di kwa keletšo ya moapostola Paulo ya gore: “Anke moya o mongwe le o mongwe o ikokobeletše balaodi ba bagolo.” Di lemoga gore ge feela tshepedišo ya gona bjale ya dilo e sa dutše e le gona, ‘bao ba filwego matla a go buša’ ba gona ka go dumelelwa ke Modimo gore go be le taolo e itšego lekokong la batho. Ka gona, Dihlatse tša Jehofa di ntšha metšhelo ya tšona, di kwa melao, di hlompha ditaelo tša go laola dinamelwa, di dumelelana le taba ya go ngwadišwa ga dilo gotee le tše dingwe. (Baroma 13:1, 6, 7) Le gona, di latela melao ya motheo ya Beibele ka go bolela therešo le go botega; di bontšha lerato la go rata moagišani; di aga kwano e tiilego ya boitshwaro ya lapa; gomme di tlwaetša bana ba tšona gore e be badudi ba naga bao ba beago mohlala o mobotse. Ka tsela ye, ga di nee feela ‘Kesara tše e lego tša Kesara, eupša le Modimo di mo nea tše e lego tša Modimo.’ (Luka 20:25; 1 Petro 2:13-17) Ka ge Lentšu la Modimo le bontšha gore mebušo e bušago ya lefase le ke ya nakonyana, ga bjale Dihlatse tša Jehofa di itokišetša go phela bophelo bjo bo kgotsofatšago, bjona bophelo bja kgonthe bjo di tla tlogago di bo thabela ka tlase ga pušo ya Mmušo wa Kriste. (1 Timotheo 6:17-19) Dihlatse le ge di ka se ke tša ba le karolo tabeng ya go phekgola mebušo ya lefase le, fela di na le poifo ya borapedi ka seo Lentšu le le buduletšwego la Modimo, e lego Beibele e Kgethwa, le se bolelago mabapi le kahlolo yeo Jehofa a tla tlogago a e phethagatša ka Haramagedone.—Jesaya 26:20, 21; Baheberu 12:28, 29.
Ntweng ya Makgaola-kgang!
14. Ke’ng seo se swantšhetšwago ke “tšhoša e telele e bogale” yeo e tšwago molomong wa Jesu?
14 Jesu o phetha phenyo ya gagwe ka matla afe? Johane o a re botša: “Molomong wa gagwe go tšwa tšhoša e telele e bogale gore a otle ditšhaba ka yona, gomme o tla di diša ka molamo wa tšhipi.” (Kutollo 19:15) “Tšhoša e telele e bogale” e emela matla a Jesu ao a a neilwego ke Modimo, a go nea ditaelo bakeng sa go bolaya batho ka moka bao ba ganago go thekga Mmušo wa Modimo. (Kutollo 1:16; 2:16) Seswantšhetšo se sa kgonthe se dumelelana le mantšu a Jesaya a rego: “Molomo wa-ka ó [Jehofa] o dirile thšoša e boeló, O nkhutiša moriting wa seatla sa xaxwe; ó ntirile mosêbê o boxale.” (Jesaya 49:2) Jesaya mo o be a swantšhetša Jesu yo a bolelago dikahlolo tša Modimo le go di phethagatša, go etša ge eka ke ka mosebe wo o sa fošego.
15. Mo nakong ye ke mang yo a tlago go ba a šetše a pepentšhitšwe le go ahlolwa, e le gore go swawe mathomo a eng?
15 Jesu mo nakong ye, o tla ba a šetše a phethagaditše mantšu a Paulo a rego: “Ke moka, ruri motho wa go hloka molao o tla utollwa, e lego yo Morena Jesu a tlago go mo fediša ka moya wa molomo wa gagwe le go mo fetola lefeela ka ponagatšo ya go ba gona ga gagwe.” Ee, go ba gona (Segerika, pa·rou·siʹa) ga Jesu go ile gwa bonagatšwa go tloga ka 1914 go ya pele ka go pepentšhwa le go ahlolwa ga motho wa go hloka molao, e lego baruti ba Bojakane. Go ba gona moo go tla bonagatšwa kudu nakong ya ge dinaka tše lesome tša sebata se sehwibidu di phethagatša kahlolo yeo gomme di senya Bojakane gotee le dikarolo ka moka tše di šetšego tša Babilona o Mogolo. (2 Bathesalonika 2:1-3, 8) Seo e tla ba mathomo a masetlapelo a magolo! Ka morago ga moo, Jesu o lebiša tlhokomelo go mašaledi a mokgatlo wa Sathane ka go dumelelana le boporofeta bjo bo rego: “Lefase ó tlo le ôtla ka kxati ya molomo w’axwe, a bolayê e mobe ka môya wa molomo w’axwe.”—Jesaya 11:4.
16. Puku ya Dipsalme le ya Jeremia di hlalosa bjang tema e kgathwago ke Kgoši yeo e lego Mohlabani yo a beilwego ke Jehofa?
16 Kgoši yeo e lego Mohlabani ka ge e le yeo e beilwego ke Jehofa, e tla kgona go kgetholla magareng ga bao ba tlago go phologa le bao ba tlago go hwa. Jehofa ge a bolela ka mokgwa wa boporofeta le Morwa yo wa Modimo, o re: “O tlo ba [babuši ba lefase] rôba ka molamó wa thsipi; O tlo ba phšatla wa ’pitša tša letsopa.” Jeremia o botša baetapele ba bjalo ba babe ba mmušo le bahlanka ba bona, gore: “Hee lena badiši! Llang Le xôlôleng! Ripitlang mmung, lena dipudi tša marwerwe tša mehlape, xobane xo fihlile mehla ya xo hlabya xa bo-lena, xore Le phumêxê bo-ka pitša-thsetšwa.” Go sa šetšwe kamoo babuši bao mo gongwe ba ka bago ba ile ba bonala ba ratega ka gona lefaseng le lebe, go tulwa gatee ka molamo wa tšhipi wa Kgoši go tla ba pšhatla go etša ge eka go pšhatlwa pitša e botse. Go tla ba bjalo ka ge Dafida a porofetile mabapi le Morena Jesu gore: “Morêna ó tlo roma molamo wa matla a xaxo à le Tsione. Buša xare xa manaba ’axo. Mong’a-bohle ó êma le Wene; ’me ka ’tšatši la boxale by’axwe ó tlo thubaka maxoši. Ó tlo sekiša ba dithšaba, xwa tlala ditoto.”—Psalme 2:9, 12; 83:18, 19, PK Ps 83:17, 18, NW; Ps 110:1, 2, 5, 6; Jeremia 25:34.
17. (a) Johane o hlalosa bjang tiro ya polao ya Kgoši yeo e lego Mohlabani? (b) Bolela diporofeto tše dingwe tšeo di bontšhago kamoo letšatši la bogale bja Modimo e tlago go ba le sehlogo ka gona go ditšhaba.
17 Kgoši ye yeo e lego Mohlabani yo matla e tšwelela gape ponong e latelago: “O gatakela le segatelo sa morara sa bogale bja kgalefo ya Modimo Ra-matla-ohle.” (Kutollo 19:15b) Johane ponong e fetilego o be a šetše a bone go gatakelwa ga ‘segatelo sa morara sa bogale bja Modimo.’ (Kutollo 14:18-20) Jesaya le yena o hlalosa segatelo sa morara sa polao, gomme baporofeta ba bangwe ba bolela kamoo letšatši la bogale bja Modimo le tlago go ba le sehlogo ka gona go ditšhaba ka moka.—Jesaya 24:1-6; 63:1-4; Jeremia 25:30-33; Daniele 2:44; Tsefanya 3:8; Sakaria 14:3, 12, 13; Kutollo 6:15-17.
18. Moporofeta Joele o utollang ge e le ka go ahlola ga Jehofa ditšhaba ka moka?
18 Moporofeta Joele o tswalanya bofotlelo le go tla ga Jehofa go “ahlola bohle ba-ntlê [ditšhaba] ba mathokong.” Ka ntle le pelaelo, ke Jehofa yo a neago taelo go Moahlodi-gotee le Yena wa ka tlasana, e lego Jesu, le madira a gagwe a legodimong gore: “Tsenyang thipa, mabêlê a budule! Tlang re fôtlê; bo tletše bofôtlêlô bya morara. Dinkxô di bile di a thšoloxa; xobane mabobe a bôná ké a mantši. Še-ao mašaba, mašaba a moedi wa kahlôlô; ka xobane le kxaufsi, ’tšatši la Morêna la kahlolô. ’Tšatši le kxwedi di a fifala; le dinaledi di feletšwe ke phadimô. Morêna ó bôpa à le Tsione; ó hlaboša lentšu à le Jerusalêma; lexodimo le lefase di a thothomêla; ’me sethšaba sa Morêna se tlo hwetša ’thšabêlô sa sôná è le Jehofa, è le Yêna sebô sa Ba-Isiraele. Ké mo Le tl’o xo tseba xe Modimo wa lena è le Nna Jehofa.”—Joele 3:12-17.
19. (a) Potšišo yeo e ilego ya botšišwa go 1 Petro 4:17 e tla arabja bjang? (b) Ke leina lefe leo le ngwadilwego kobong ya Jesu ya ka ntle, gomme ke ka baka la’ng le tla ipontšha le swanetše?
19 Leo e tla ba letšatši la masetlapelo e le ka kgonthe go ditšhaba le batho ba sa kwego, eupša e tla ba letšatši la kimollo go bohle bao ba dirilego Jehofa le Kgoši ya gagwe yeo e lego Mohlabani sebo sa bona! (2 Bathesalonika 1:6-9) Kahlolo yeo e ilego ya thoma ka ntlo ya Modimo ka 1918, e tla ba e fihlile seremong sa yona gomme e araba potšišo e lego go 1 Petro 4:17: “Pheletšo ya bao ba sa kwego ditaba tše dibotse tša Modimo e tla ba eng?” Mofenyi yo yoo a atlegilego o tla ba a gataketše segatelo sa morara gore se fele, a bontšha gore yena ke Motho yo a godišitšwego yo Johane a bolelago ka yena gore: “Kobong ya gagwe ya ka ntle gaešita le seropeng sa gagwe, o na le leina le le ngwadilwego le le rego, Kgoši ya dikgoši le Morena wa marena.” (Kutollo 19:16) O ipontšhitše e le yo matla kudu go feta mmuši le ge e le ofe wa lefaseng, kgoši le ge e le efe ya motho goba morena le ge e le ofe. Seriti sa gagwe le letago la gagwe ke tšeo di phalago tšohle. O tšwetše go ‘lwela therešo, boleta le go loka,’ gomme a fenya ka dinako tšohle! (Psalme 45:4) Dikobong tša gagwe tšeo di gašitšwego ka madi go ngwadilwe leina leo a le neilwego ke Mmuši Morena Jehofa, yo yena e lego Molwedi wa gagwe!
Monyanya o Mogolo wa Modimo
20. Johane o hlalosa bjang “selalelo se segolo sa Modimo,” gomme se re gopotša ka boporofeta bofe bja pejana, eupša e le bjo bo swanago le bjo?
20 Ponong ya Hesekiele, dinonyana le dibata tša naga di ile tša biletšwa monyanyeng ka morago ga go fedišwa ga madira a Gogo! Di ile tša fediša ditopo nageng ka go ja ditopo tša manaba a Jehofa. (Hesekiele 39:11, 17-20) Mantšu a latelago a Johane a dira gore boporofeta bjoo bja pejana bo gopolwe gabotse: “Ka buša ka bona morongwa a eme letšatšing, a goeletša ka lentšu le le hlabošago a re go dinonyana ka moka tše di fofago gare ga legodimo: ‘E-tlang mo, kgobokanelang selalelo se segolo sa Modimo, e le gore le je dinama tša dikgoši le dinama tša balaodi ba bahlabani le dinama tša banna ba matla le dinama tša dipere le tša bao ba di nametšego, le dinama tša bohle, tša ba ba lokologilego le tša bahlanka le tša ba banyenyane le ba bagolo.’”—Kutollo 19:17, 18.
21. Ke’ng seo se swantšhetšwago ke (a) go ‘ema ga morongwa letšatšing’? (b) taba ya gore bahu ba tlogetšwe ba rapaletše fase? (c) lelokelelo la bao ditopo tša bona di bego di tla tlogelwa di rapaletše fase? (d) polelwana e rego, “selalelo se segolo sa Modimo”?
21 Morongwa o “eme letšatšing,” e lego lefelo la go nea taelo moo a tlago go bonwa ke dinonyana. O di laletša gore di itokišetše go tlatša dimpa tša tšona ka dinama tša bao ba tla tlogago ba bolawa ke Kgoši yeo e lego Mohlabani le madira a yona a legodimong. Taba ya gore bahu ba tla tlogelwa ba rapaletše fase, e bontšha gore ba tla hwa ka mokgwa wa kgobogo. Ka go swana le Isebele wa bogologolo, ba ka se ke ba bolokwa ka mokgwa wa tlhompho. (2 Dikxoši 9:36, 37) Lelokelelo la bao ditopo tša bona di bego di tla tlogelwa di rapaletše, le bontšha bogolo bja tshenyego: dikgoši, balaodi ba bahlabani, banna ba matla, ba ba lokologilego le bahlanka. Ga go na yo a tlogetšwego. Mohlala le ge e le ofe o šetšego wa lefase le la bohlanogi leo le ganetšanago le Jehofa, o tla fedišwa. Ka morago ga se, go ka se hlwe go sa ba le lewatle le le bilokanago la batho ba gakanegilego. (Kutollo 21:1) Se ke “selalelo se segolo sa Modimo,” ka ge e le Jehofa yo a laletšago dinonyana gore di tle go sona.
22. Johane o akaretša bjang mokgwa wa ntwa ya makgaola-kgang?
22 Johane o akaretša mokgwa wa ntwa ya makgaola-kgang ka gore: “Ka bona sebata le dikgoši tša lefase le madira a tšona ba kgobokane go lwa le yo a nametšego pere le madira a gagwe. Sebata sa swarwa, gwa swarwa le moporofeta wa maaka yo a bego a dira dipontšho pele ga sona tšeo ka tšona a bego a timetša bao ba amogetšego leswao la sebata le bao ba bego ba rapela seswantšho sa sona. Ba lahlelwa ka bobedi letsheng la mollo leo le tukago sebabole ba sa dutše ba phela. Eupša ba bangwe ka moka ba bolawa ka tšhoša e telele ya yo a nametšego pere, e lego tšhoša e tšwago molomong wa gagwe. Dinonyana ka moka tša khora dinama tša bona.”—Kutollo 19:19-21.
23. (a) Ke ka kwešišo efe ‘ntwa ya letšatši le legolo la Modimo Ramatlaohle’ e lwelwago lefelong leo le bitšwago “Haramagedone”? (b) “Dikgoši tša lefase” di paletšwe ke go kwa temošo efe, gomme ka mafelelo afe?
23 Johane ka morago ga go tšhollwa ga morufsi wa botshelela wa bogale bja Jehofa, o begile gore “dikgoši tša lefase ka moka” di ile tša kgoboketšwa ka phora-foretšo ya batemona go ya “ntweng ya letšatši le legolo la Modimo Ra-matla-ohle.” Ye e lwelwa lefelong leo le bitšwago Haramagedone, ga se lefelo la kgonthe, eupša ke boemo bja lefase ka moka bjo bo bakelago gore go phethagatšwe kahlolo ya Jehofa. (Kutollo 16:12, 14, 16) Johane bjale o bona moo ntwa e lwelwago gona. Bao ba lego kgahlanong le Modimo ke “dikgoši tša lefase le madira a tšona.” Ba ganne ka mereba go ikokobetša go Kgoši ya Jehofa. O ba neile temošo e botse molaetšeng o buduletšwego wo o rego: “Atlang Morwa, [gore Jehofa] a se tlo xalefa, la lôba tseleng.” Ba swanetše go hwa, ka ge ba se ba ka ba ikokobeletša pušo ya Kriste.—Psalme 2:12.
24. (a) Ke kahlolo efe yeo e phethwago go sebata le go moporofeta wa maaka, gomme ke ka kwešišo efe ba sa ‘dutšego ba phela’? (b) Ke ka baka la’ng ‘letsha la mollo’ e swanetše go ba la seswantšhetšo?
24 Sebata sa dihlogo tše šupago le dinaka tše lesome seo se tšwelego lewatleng seo se emelago mokgatlo wa bopolitiki wa Sathane, se lahlelwa boemong bja go se sa gopolwa gomme se lahlelwa gotee le moporofeta wa maaka, e lego mmušo wa bošupa wa lefase. (Kutollo 13:1, 11-13; 16:13) Ge ba sa dutše ba “phela,” goba ba sa dutše ba kopane gotee go ganetša batho ba Modimo lefaseng, ba lahlelwa “letsheng la mollo.” Na le ke letsha la mollo wa kgonthe? Aowa, ka gobane le sona sebata ga se sa kgonthe gotee le yena moporofeta wa maaka ga se wa kgonthe. Go e na le moo, ke seka sa go fedišwa ka mo go feletšego le ga makgaola-kgang, e lego lefelo leo go elwago ruri go lona. Mo ke moo ka morago go tlago go lahlelwa lehu le Hadese gotee le Diabolo. (Kutollo 20:10, 14) Ruri, ga se dihele tša mollo tše di fišago kudu tša tlhokofatšo ya ka mo go sa felego ya ba babe, ka ge Jehofa a hloile yona kgopolo yeo ya lefelo le bjalo.—Jeremia 19:5; 32:35; 1 Johane 4:8, 16.
25. (a) Ke bomang bao ba ‘bolawago ka tšhoša e telele ya yo a nametšego pere’? (b) Na re swanetše go lebelela gore bao ba ‘bolailwego’ ba tla tsoga?
25 Ba bangwe ka moka bao e bego e se karolo ya mmušo ka go lebanya, eupša e le bao e bego e le karolo e sa fetogego ya lefase le le gobogilego la batho, le bona ba “bolawa ka tšhoša e telele ya yo a nametšego pere.” Jesu o tla ba bolela e le bao ba swanelwago ke lehu. Ka ge tabeng ya bona go sa bolelwe ka letsha la mollo, na re swanetše go lebelela gore ba tla tsoga? Ga go na mo re botšwago gore bao ba bolailwego ke Moahlodi wa Jehofa nakong yeo, ba tla tsošwa. Ka moka bao e sego “dinku” bjalo ka ge Jesu ka noši a boletše, ba ya “mollong o sa felego o lokišeditšwego Diabolo le barongwa ba gagwe,” ke gore “phedišong ya ka mo go sa felego.” (Mateo 25:33, 41, 46) Se se ruma “letšatši la kahlolo le la tshenyego ya batho ba sa boifego Modimo.”—2 Petro 3:7; Nahume 1:2, 7-9; Maleaki 4:1.
26. Bolela ka bokopana seo se tlago go tlišwa ke Haramagedone.
26 Mokgatlo ka moka wa Sathane wa lefaseng o fela ka yona tsela ye. “Legodimo la pele” la pušo ya bopolitiki le fetile. “Lefase,” e lego tshepedišo e bonagalago e le ya neng le neng yeo Sathane a e tšweleditšego ka makgolo a nywaga, bjale le fedišeditšwe ruri. “Lewatle,” e lego lešaba la batho ba babe bao ba ganetšago Jehofa, ga le sa le gona. (Kutollo 21:1; 2 Petro 3:10) Ke’ng seo Jehofa a se boloketšego Sathane? Johane o tšwela pele go re botša.