„Ka džav ko tlo čačipe“
Sikav man Jehova bašo tlo drom! Ka džav ko tlo čačipe (PS. 86:11)
GILJA: 46, 69
1-3. a) Sar valjani te dikha ko čačipe? Vaker primer. (Dikh o slike ko početok tari statija.) b) So ka dikha ki akaja statija?
AVDIVE tano normalno o manuša te iranen nesave proizvodija so kinena. A keda kinena proizvodija preku internet, panda počesto iranena len. Soske kerena adava? Šaj na svidžinela pe lenge o proizvod so kingje le ili palem sine oštetimo. Adaleske odlučingje te meninen le ili te roden te iranen lenge o pare.
2 Amen nikogaš na keraja akava e čačipaja tari Biblija. Otkeda „kingjem“ le, nikogaš na mangaja te „bikina“ le, ili javere lafencar, otkeda siklilem o čačipe, nikogaš na mangaja te mukha le. (Čitin Izreki 23:23; 1. Tim. 2:4.) Sar so dikhlem ki angluni statija, žrtvujngjem but vreme te šaj te sikljova o čačipe. Isto agjaar, šaj otkažingjem amen tari kariera so šaj sine te anel amenge but pare. Hem šaj rumindile amare odnosija e javerencar, meningjem amaro način sar razmislinaja hem postapinaja, ili čhinavgjem te kera adetija hem tradicie so na mangela len o Jehova. Ama, uverime siem kaj nijekh žrtva so kergjem la nane povredno taro bereketija so dobingjem len.
3 O Isus vakergja jekh sporedba bašo trgovco so rodela sine biserija. Keda arakhlja jekh skapoceno biseri, ov odma bikingja sa so sine le te šaj te kinel le. Adava biseri pretstavinela sine o čačipe bašo e Devleskoro Carstvo. Preku akaja sporedba o Isus sikavgja kobor skapoceno ka ovel o čačipe okolenge so rodena le (Mat. 13:45, 46). Keda siklilem o čačipe — o čačipe bašo e Devleskoro Carstvo hem sa o javera skapocena čačipa tari Biblija — amen da siem sine spremna te žrtvujna sa te šaj te dobina le. Sa džikote ceninaja o čačipe, nikogaš nane te „bikina“ le. Ama, žalno tano adava so nesave Devleskere sluge čhinavgje te ceninen o čačipe, pa čak mukhle le. Na mangaja nešto asavko te slučinel pe amencar! Valjani te šuna o sovet tari Biblija te živina sprema o čačipe. (Čitin 3. Jovanovo 2-4.) Akava značinela amare životoja te sikava kaj o čačipe amenge najvažno taro sa. Ama, soske hem sar nekoj šaj te „bikinel“ o čačipe? So ka pomožinel amenge te na kera akaja greška? Sar šaj te ova panda poodlučna te živina sprema o čačipe?
SOSKE HEM SAR NESAVE „BIKINENA“ O ČAČIPE?
4. Soske nesave manuša ko prvo veko „bikingje“ o čačipe?
4 Ko vreme e Isuseskoro, nesave so ko početok prifatingje o čačipe, palo nesavo vreme čhinavgje te živinen sprema leste. Na primer, otkeda o Isus kergja čudo hem parvargja bute manušen, ola gele pali leste dži ki javer strana taro Galilejsko More. Ama tegani o Isus vakergja nešto so voznemiringja len: „Ako na hana o telo e manušikane Čhaveskoro hem na piena leskoro rat, nane te dobinen životo“. Namesto te roden taro Isus te objasninel lenge so mislingja, ola vakergje: „Akala lafija tane phare! Koj šaj te šunel len?“ Adaleske but džene taro leskere učenikija irangje pe ko bukja so mukhle len hem čhinavgje te džan pali leste (Jovan 6:53-66).
5, 6. a) Soske nesave avdive otkažingje pe taro čačipe? b) Sar šaj nekoj te ovel cidimo taro čačipe?
5 Žalno tano adava so avdive da nesave mukhle o čačipe. Soske? Šaj smetingja len nesavi promena ko haljojbe bašo nesavo biblisko stiho, ili nešto so vakergja ili kergja nesavo phral kole so isi le pobare odgovornostija ki organizacija. Javerenge šaj na svidžingja pe keda nekoj dengja len sovet tari Biblija, ili šaj sine len seriozno problemi nekasaja taro sobranie. A javera palem, šaj verujngje ko hovavne sikljojba e otpadnikongere hem e javerengere so vakerena hovajba amenge. Akala tane nekobor pričine soske nesave svesno cidingje pe taro Jehova hem taro sobranie (Evr. 3:12-14). Kobor pošukar ka ovel sine te ovel len doverba ko Isus, sar so sine e Petare! Keda o javera manuša sine voznemirime taro e Isuseskere lafija, o Isus pučlja ple apostolen dali ola da mangena te džan peske. O Petar vakergja leske: „Gospodare, kaste te dža? Ki tute tane o lafija bašo večno životo“ (Jovan 6:67-69).
6 Javera sine cidime taro čačipe hari po hari, šaj čak bizo te primetinen so slučinela pe lenge. Asavke manuša tane sar jekh čamco kova so hari po hari o branija cidena le dur taro brego. I Biblija vakerela amenge te pazina nikogaš te na ova „cidime tari vera“ (Evr. 2:1). Obično, nekoj soj tano cidimo taro čačipe na kerela adava namerno. Ama, ov mukhela leskoro amalipe e Jehovaja te slabonel, a sar so nakhela o vreme šaj čak te našavel le. So šaj te pomožinel amenge te na slučinel pe akava amencar?
SO KA POMOŽINEL AMENGE NIKOGAŠ TE NA „BIKINA“ O ČAČIPE?
7. So ka pomožinel amenge nikogaš te na „bikina“ o čačipe?
Našti te birina kola čačipa tari Biblija ka prifatina, a kola ka otfrlina
7 Ako mangaja ponadari da te živina sprema o čačipe, mora te prifatina hem te šuna sa so vakerela amenge o Jehova. O čačipe valjani te ovel amenge najvažno ko životo hem te šuna o bibliska načelija ko sa so keraja. O David ki molitva vetingja e Jehovaske: „Ka džav ko tlo čačipe“ (Ps. 86:11). O David sine odlučno ponadari da te džal ko čačipe, amen da mora te ova odlučna. Ako na siem, šaj te počmina te žalina palo bukja kola so žrtvujngjem len bašo čačipe hem šaj čak te manga te irana nesave lendar. Ama našti te birina kola čačipa tari Biblija ka prifatina, a kola ka otfrlina. Amen mora te živina sprema o „celo čačipe“ (Jovan 16:13). Ki angluni statija dikhlem pandž bukja kola so šaj žrtvujngjem bašo čačipe. Akana ka dikha so ka pomožinel amenge nikogaš te na irana amen ko bukja so mukhlem len pali amende (Mat. 6:19).
8. So šaj te slučinel pe ako na koristinaja mudro amaro vreme? Vaker primer.
8 Vreme. Ako na mangaja te ova cidime taro čačipe, mora mudro te koristina amaro vreme. Ako na pazinaja, šaj te trošina previše vreme ki rekreacija, ko nesavo hobi, ko Internet ili ko dikhibe televizija. Na značinela kaj akala bukja tane pogrešna, ama ola šaj te len amaro vreme kova so angleder koristinaja le sine bašo proučibe hem baši služba. Nešto slično slučingja pe e Emake.a (Dikh i fusnota.) Oj panda taro tiknipe mangela sine grasta hem koristinela sine sekoja prilika te paldel len. Ama, palo nesavo vreme lakiri sovest počmingja te mučinel la soske but vreme nakhavela sine ko plo hobi. Adaleske, oj odlučingja te meninel o bukja soj lake najvažna ko životo. I Ema isto agjaar sine ohrabrimi taro iskustvo e phenjakoro Kori Vels, koja so angleder akrobatski paldela sine grasten.b (Dikh i fusnota.) E Ema akana isi la poviše vreme bašo duhovna aktivnostija, baši pli familija hem ple amala kola so isto agjaar tane Svedokija. Akana oj osetinela pe popaše e Jehovaja hem bahtali tani so džanela kaj mudro koristinela plo vreme.
9. Sar šaj te avel dži ko adava o materijalna bukja te oven amenge previše važna?
9 Materijalna bukja. Ako mangaja ponadari da te živina sprema o čačipe, mora te pazina o materijalna bukja te na oven amenge previše važna. Keda siklilem o čačipe, halilem kaj tano but považno te služina e Jehovaske, a na te kheda amenge materijalna bukja. Siem sine bahtale so otkažingjem amen taro adala bukja bašo čačipe. Ama sar so nakhela o vreme, šaj dikhaja sar javera kinena peske o najneve elektronska uredija ili sar uživinena ko javera bukja so kinena pe parencar. Šaj ka počmina te mislina kaj propuštinaja nešto šukar ko životo. Adaleske šaj te na ova više zadovolna adalea so isi amen hem o materijalna bukja te oven amenge považna tari služba bašo Jehova. Akava setinkerela amen ko adava so ulo e Dimasea. Ov zamanglja o sveto doborom but so čak mukhlja pli zadača so kerela la sine e Pavlea (2. Tim. 4:10). Šaj o Dimas mangela sine o materijalna bukja poviše tari služba bašo Devel. Ili šaj na mangela sine više te kerel žrtve te šaj te služinel e Pavlea. So sikljovaja amen taro akava? Šaj angleder but mangaja sine o materijalna bukja. Ako na pazinaja, adava mangipe šaj palem te bajrovel ki amende hem te ovel doborom silno so šaj te našava amaro mangipe bašo čačipe.
10. So na valjani te mukha te vlijajnel upri amende?
10 Odnosija e javere manušencar. Ako mangaja ponadari da te živina sprema o čačipe, na smejnaja te mukha okola so na služinena e Jehovaske te vlijajnen upri amende. Keda siklilem o čačipe, amare odnosija e amalencar hem e familijaja kola so nane e Jehovaskere svedokija meningje pe. Nesave šaj poštujngje amare neve veruvanja, a o javera šaj protivingje pe amenge (1. Pet. 4:4). Normalno, trudinaja amen te ponašina amen šukar amare familijaja hem te ova ljubezna. Ama na smejnaja te nakha preku e Jehovaskere merilija te šaj te ugodina lenge. Hem sar so sikljovaja taro 1. Korinkjanite 15:33, amare paše amala valjani te oven adala so mangena e Jehova.
11. So ka pomožinel amenge te ačhova čista anglo e Jehovaskere jakhja?
11 Misle hem postapke so nane čista. Te šaj te živina sprema o čačipe, valjani te ova sveta, ili čista anglo Jehova. (Isa. 35:8; čitin 1. Petrovo 1:14-16.) Keda siklilem o čačipe, kergjem promene te šaj te živina sprema o bibliska merilija. Nesave kergje but bare promene. Ama ponadari da valjani te pazina nikogaš te na otfrlina amaro čisto način sar živinaja hem te počmina te živina nemoralno. So ka pomožinel amenge te borina amen protiv o iskušenie te kera nešto nemoralno? Razmislin bašo adava kobor bari cena platingja o Jehova te šaj te ova sveta. Ov dengja o skapoceno životo ple mangle Čhaveskoro, o Isus Hristos! (1. Pet. 1:18, 19). Te šaj te ačhova čista anglo e Jehovaskere jakhja, nikogaš na valjani te bistra kobor tani skapoceno e Isuseskiri otkupno žrtva.
12, 13. a) Soske tano važno te dikha ko praznikija sar so dikhela o Jehova? b) So ka dikha ko naredna pasusija?
12 Adetija hem tradicie so na mangela o Jehova. Nekoj tari familija, kolege ili součenikija šaj te probinen te vklučinen amen ko lengere proslave, sar na primer rodendenija ili praznikija. So ka pomožinel amenge te na pera ko pritisok te učestvujna ko adetija hem praznikija so na mangela len o Jehova? Valjani sekogaš te oven amenge jasna o pričine soske o Jehova na mangela adala proslave. But ka pomožinel amenge ako istražinaja ko amare publikacie bašo adava kotar avena nesave praznikija. Ako razmislinaja bašo bibliska pričine soske na slavinaja akala praznikija, ka ova uverime kaj keraja okova „soj tano prifatlivo e Gospodareske“ (Ef. 5:10). Ako isi amen doverba ko Jehova hem ko leskoro Lafi, nane te dara so ka mislinen amenge o javera (Izr. 29:25).
13 Nadinaja amen kaj večno ka dža ko čačipe. So ka pomožinel amenge te ova panda poodlučna ponadari da te dža ko čačipe? Te dikha trin bukja.
OV PANDA POODLUČNO TE DŽA KO ČAČIPE
14. a) Sar adava so ponadari da ka proučina i Biblija ka pomožinel amenge nikogaš te na „bikina“ o čačipe? b) Soske valjanena amenge i mudrost, i pouka hem o haljojbe?
14 Prvo, ponadari da proučin i Biblija hem hor razmislin bašo adava so sikljovea. Redovno odvojn vreme bašo akava, soske agjaar poviše ka cenine o čačipe hem ka ove poodlučno nikogaš te na mukhe le. Osven so vakerela amenge te kina o čačipe, e Devleskoro Lafi isto agjaar pottikninela amen te kina „i mudrost, i pouka hem o haljojbe“ (Izr. 23:23). Nane dovolno samo te pendžara o čačipe tari Biblija, nego valjani hem te živina sprema leste. O haljojbe pomožinela amenge te povrzina o neve bukja adalea so više džanaja le. I mudrost pottikninela amen te postapina sprema adava so džanaja. Ponekogaš, o čačipe dela amen pouka, ili sikavela amen save promene valjani te kera. Valjani te ova odlučna sigate te prifatina adava, soske i Biblija baši asavki pouka vakerela kaj tani poskapoceno taro srebro (Izr. 8:10).
15. Ki savi smisla o čačipe tari Biblija zaštitinela amen sar jekh pojas?
15 Dujto, ov odlučno sekova dive te ikere tut ko čačipe. I Biblija sporedinela o čačipe pojasea so phiravela le vojniko (Ef. 6:14). Ko biblisko vreme, o pojas zaštitinela sine e vojnikoskiri polovina keda sine ki borba. Ama, o pojas mora sine te ovel šukar stegimo. Ako na sine šukar stegimo, našti sine te zaštitinel le. Ki savi smisla o čačipe zaštitinela amen sar pojas? Ako phiravaja celo vreme o čačipe sar jekh pojas, ov ka zaštitinel amen taro pogrešno razmisluvanje hem ka pomožinel amenge te ana mudra odluke. Keda isi amen nesavo seriozno problemi ili siem ko iskušenie te kera nešto pogrešno, o čačipe tari Biblija ka kerel te ova panda poodlučna te postapina ispravno. Isto sar jekh vojniko so nikogaš nane te džal sine ki borba bizo plo pojas, agjaar amen da nikogaš na valjani te mukha o čačipe. Mora te ova odlučna te ikera amen ko čačipe ko sa so keraja. Osven o pojas, jekh javer važno buti so phiravela sine pea o vojniko sine leskoro mači. Te dikha sar šaj amen da te kera nešto slično.
16. Sar adava so sikavaja o čačipe e javeren pomožinela amenge te ova poodlučna te dža ko čačipe?
16 Trito, sikav e javeren bašo čačipe tari Biblija kobor so šaj poviše. I Biblija tani sporedimi mačea. Isto sar jekh vojniko so šukar ikerela plo mači, amen da valjani šukar te ikera o duhovno mači, e Devleskoro Lafi (Ef. 6:17). Sekova jekh amendar šaj te ovel pošukar učiteli agjaar so „ispravno ka sikavel hem ka objasninel o lafi e čačipaskoro“ (2. Tim. 2:15). Keda koristinaja i Biblija te sikava e javeren, tegani panda poviše pendžaraja hem zamangaja o čačipe. Agjaar, ovaja panda poodlučna ponadari da te dža ko čačipe.
O čačipe tano skapoceno poklon taro Jehova
17. Soske o čačipe tano skapoceno tuke?
17 O čačipe tano skapoceno poklon taro Jehova. Adava poklon pomožinela amenge te ova paše amala amare Dadea soj ko nebo, a adava tano najvredno nešto ko amaro životo. O Jehova dži akana sikavgja amen bašo but bukja, ama adava tano samo početok! Ov vetinela amenge kaj ka sikavel amen ki celi večnost. Adaleske, cenin o čačipe sar jekh skapoceno biseri. Ponadari da „kin o čačipe hem nikogaš ma bikin le“. Tegani, slično sar o David, ka ikere tut ko vetuvanje so dengjan le e Jehovaske: „Ka džav ko tlo čačipe“ (Ps. 86:11).
a O anav tano menimo.
b Dža ko JW Broadcasting (ki srpsko čhib) hem rode ko delo INTERVJUI I ŽIVOTNE PRIČE > ISTINA MENJA ŽIVOTE.