Jeremija

36 V četrtem letu Jojakíma,+ Josíjevega sina, Judovega kralja, je Jeremiju prišla od Jehova naslednja beseda: 2 »Vzemi zvitek+ in vanj zapiši vse besede,+ ki sem ti jih govoril zoper Izraela in zoper Juda+ in zoper vse narode,+ od dneva, ko sem spregovoril s teboj, od Josíjevih dni, pa vse do danes.+ 3 Morda bo Judova hiša prisluhnila vsej nesreči, ki jim jo mislim prizadejati,+ in se bodo odvrnili vsak od svoje hudobne poti,+ tako da jim bom odpustil njihovo pregreho in njihov greh.«+

4 In Jeremija je poklical Nerijájevega sina Báruha,+ da bi ta po njegovem nareku zapisal v zvitek vse besede, ki jih je Jehova govoril Jeremiju.+ 5 Nato je Jeremija Báruhu zapovedal: »Ni mi dovoljeno iti v Jehovovo hišo.+ 6 Ti pojdi vanjo in iz zvitka na glas preberi Jehovove besede, ki si jih zapisal po mojem nareku,+ da jih bo ljudstvo slišalo v Jehovovi hiši na dan posta,+ preberi pa jih tudi vsem prebivalcem Juda, ki prihajajo iz svojih mest.+ 7 Morda bodo njihove prošnje za milost prišle do Jehova+ in se bodo odvrnili vsak od svoje hudobne poti,+ saj je Jehova temu ljudstvu napovedal veliko jezo in srd.«+

8 In Nerijájev sin Báruh+ je storil vse, kar mu je prerok Jeremija zapovedal: v Jehovovi hiši je iz zvitka na glas prebral+ Jehovove besede.+

9 V petem letu Jojakíma,+ Josíjevega sina, Judovega kralja, v devetem mesecu,+ je vse ljudstvo v Jeruzalemu in vse ljudstvo, ki je iz Judovih mest prihajalo v Jeruzalem, razglasilo post pred Jehovom.+ 10 Báruh pa je v Jehovovi hiši, v jedilnici+ Gemarjája,+ sina prepisovalca+ Šafána,+ na gornjem dvorišču pri novih vratih Jehovove hiše,+ vsemu ljudstvu iz zvitka na glas prebral Jeremijeve besede.

11 In Miha, Gemarjájev sin, Šafánov+ vnuk, je slišal vse Jehovove besede iz zvitka. 12 Tedaj je šel dol v kraljevo hišo, v tajnikovo jedilnico, in glej, tam so sedeli vsi knezi, tajnik Elišamá,+ Šemajájev sin Delajá,+ Ahbórjev+ sin Elnatán,+ Šafánov+ sin Gemarjá,+ Hananíjev sin Zedekíja in vsi drugi knezi. 13 In Miha+ jim je povedal vse besede, ki jih je slišal, ko je Báruh iz zvitka na glas bral ljudstvu.+

14 Tedaj so vsi knezi poslali k Báruhu+ Jehudíja,+ Netanjájevega sina, Šelemjájevega vnuka, Kušíjevega pravnuka, da naj mu sporoči: »Vzemi v roko zvitek, iz katerega si na glas bral ljudstvu, in pridi.« Tako je Nerijájev sin Báruh vzel v roko zvitek in prišel k njim.+ 15 In so mu rekli: »Prosimo, usedi se in nam preberi, da slišimo.« Tako jim je Báruh+ prebral.

16 Ko pa so slišali vse te besede, so se prestrašeno spogledali in Báruhu rekli: »Vse te besede moramo sporočiti kralju.«+ 17 Báruha so še vprašali: »Prosimo, povej nam, kako si zapisal vse te besede iz njegovih ust?«+ 18 Báruh jim je odvrnil: »Narekoval mi je vse te besede, jaz pa sem jih s črnilom zapisal v zvitek.«+ 19 Tedaj so mu knezi dejali: »Pojdi zdaj! Skrijta se z Jeremijem, tako da ne bo nihče vedel, kje sta.«+

20 Zatem so šli h kralju, na dvorišče,+ zvitek pa so shranili v jedilnici+ tajnika Elišamája.+ In kralju so sporočili vse, kar so slišali.

21 Kralj pa je poslal Jehudíja+ po zvitek. Ta ga je prinesel iz jedilnice tajnika+ Elišamája+ in začel iz njega na glas brati kralju in vsem knezom, ki so stali ob kralju. 22 Kralj je takrat sedel v zimski hiši,+ v devetem mesecu,+ pred njim pa je stala žerjavnica,+ v kateri je gorel ogenj. 23 Ko je Jehudí iz zvitka prebral tri ali štiri stolpce, jih je kralj s pisarskim nožem odrezal in vrgel v ogenj, ki je gorel v žerjavnici, tako da je na koncu ves zvitek končal v ognju v žerjavnici.+ 24 Ne kralj ne njegovi služabniki, ki so poslušali vse te besede, se niso prestrašili+ niti niso raztrgali svojih oblačil.+ 25 Elnatán,+ Delajá+ in Gemarjá+ so kralja prosili, naj zvitka ne sežge, vendar jih ni poslušal.+ 26 Tedaj je kralj Jerahmeélu, kraljevemu sinu, in Serajáju, Azriélovemu sinu, in Šelemjáju, Abdeélovemu sinu, zapovedal, naj primejo tajnika Báruha in preroka Jeremija.+ Toda Jehova ju je skrival.+

27 Zatem, ko je kralj sežgal zvitek z besedami, ki jih je Báruh+ zapisal po Jeremijevem nareku,+ je Jeremiju prišla od Jehova naslednja beseda: 28 »Vzemi si drug zvitek in vanj zapiši vse besede, ki so bile v prvem zvitku, ki ga je Judov kralj Jojakím sežgal.+ 29 In glede Judovega kralja Jojakíma reci: ‚Jehova govori takole: »Ti si sežgal ta zvitek+ in rekel: ‚Zakaj si vanj zapisal+ »Prišel bo babilonski kralj in opustošil to deželo, tako da bodo iz nje izginili ljudje in živina«?‘+ 30 Zato Jehova govori takole glede Judovega kralja Jojakíma: ‚Nikogar ne bo imel, ki bi sedel na Davidovem prestolu,+ njegovo truplo pa bo prepuščeno+ vročini podnevi in mrazu ponoči. 31 Njega, njegovo potomstvo in njegove služabnike bom poklical na odgovor+ zaradi njihovih pregreh;+ nanje in na vse prebivalce Jeruzalema in na Judove može bom privedel vso nesrečo, ki sem jo napovedal zoper njih,+ vendar niso poslušali.‘«‘«+

32 In Jeremija je vzel drug zvitek in ga dal tajniku Báruhu, Nerijájevemu sinu.+ Ta je po Jeremijevem nareku zapisal+ vse besede, ki so bile v zvitku, ki ga je Judov kralj Jojakím sežgal.+ In tem so bile dodane še mnoge podobne besede.