Nahum
3 Gorje okrvavljenemu mestu!+ Polno je prevare in ropanja. Plena mu ne zmanjka! 2 Sliši se glas biča+ in drdranje koles; konji drvijo in bojni vozovi poskakujejo.+ 3 Konjenik na konju, plamen meča, bliskanje sulice,+ množica pomorjenih, gomila mrličev, truplom ni konca. Spotikajo se ob trupla. 4 In vse to zaradi mnogega vlačuganja prostitutke,+ ki je očarljiva in spretna v čaranju, ki s svojim vlačuganjem lovi v past narode in s svojim čaranjem rodbine.+
5 »Glej, jaz sem zoper tebe,«+ govori Jehova nad vojskami. »Krilo ti bom vzdignil čez obraz, tako da bodo narodi videli tvojo nagoto+ in kraljestva tvojo sramoto. 6 Nate bom vrgel gnusne reči+ in te naredil za nekaj odvratnega. Vsem te bom postavil na ogled.+ 7 In vsak, ki te bo videl, bo zbežal od tebe+ in govoril: ‚Nínive so opustošene! Kdo bo sočustvoval z njo?‘ Kje naj najdem tiste, ki te bodo prišli tolažit? 8 Ali si boljša od No Amóna,+ ki je sedel ob nilskih prekopih?+ Obdajale so ga vode, morje je bilo njegovo bogastvo, morje je bilo njegovo obzidje. 9 Etiopija in Egipt sta bila njegova moč,+ in to brezmejna. Put in Líbijci so mu bili v pomoč.+ 10 Tudi on je moral v pregnanstvo, odšel je v ujetništvo.+ Otroke so mu raztreščili na vogalih vseh ulic,+ za njegove slavne ljudi so žrebali+ in vse njegove veljake so vklenili v okove.+
11 Tudi ti se boš opila;+ skrita boš.+ Tudi ti boš iskala zatočišče pred sovražnikom.+ 12 Vse tvoje utrdbe so kakor smokve s prvimi zrelimi sadeži: če jih kdo potrese, padejo v usta tistemu, ki jih želi jesti.+
13 Glej, tvoje ljudstvo je podobno ženskam v tvoji sredi.+ Vrata tvoje dežele se bodo odprla pred tvojimi sovražniki. Ogenj bo požrl tvoje zapahe.+ 14 Zajemi si vodo za obleganje.+ Utrdi svoje utrdbe.+ Stopi v blato in teptaj glino, vzemi v roko kalup za opeko. 15 Tudi tam te bo ogenj požrl. Meč te bo pokončal.+ Požrl te bo kakor mlade kobilice.+ Namnôži se kakor mlade kobilice, namnôži se kakor kobilice. 16 Pomnožila si svoje trgovce, da jih je več kakor zvezd na nebu.+
Mlada kobilica sleče svojo kožo in potem odleti. 17 Tvoji stražarji so kakor kobilice in tisti, ki zbirajo ljudi za vojsko, so kakor roj kobilic. Ob hladnem dnevu se zatekajo v kamnite ograde. Toda ko posije sonce, odletijo proč in nihče ne ve, kje so.+
18 Tvoji pastirji, o asirski kralj, so postali zaspani,+ tvoji junaki so ostali v svojih prebivališčih.+ Tvoje ljudstvo je razkropljeno po gorah, in nikogar ni, da bi jih zbral.+ 19 Za tvoj propad ni ozdravljenja. Tvoja rana je neozdravljiva.+ Vsi, ki bodo slišali novico o tebi, bodo ploskali z rokami.+ Kajti na koga nisi neprestano izlival svoje hudobije?«+