Janez

8 Jezus pa je odšel na Oljsko goro. 2 Vendar je bil ob prvem svitu spet v templju in vse ljudstvo je začelo prihajati k njemu. Usedel se je in jih začel učiti. 3 Tedaj so pismouki in farizeji privedli žensko, ki so jo zasačili pri prešuštvu. Postavili so jo na sredo 4 in mu rekli: »Učitelj, ta ženska je bila zasačena pri prešuštvu. 5 V Postavi nam je Mojzes predpisal, da moramo takšne ženske kamenjati. Kaj pa ti praviš?« 6 To so seveda govorili zato, da bi ga preizkusili in bi ga tako imeli česa obtožiti. Jezus pa se je sklonil in začel s prstom pisati po tleh. 7 In ko so ga tako še kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor je med vami brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« 8 Nato se je spet sklonil in naprej pisal po tleh. 9 Tisti, ki so to slišali, pa so začeli drug za drugim odhajati ven, na čelu s starešinami. Ostala sta samo Jezus in ženska, ki je dotlej stala sredi njih. 10 Vzravnal se je in jo vprašal: »Kje so? Ali te ni nihče obsodil?« 11 Odgovorila je: »Nihče, gospod.« Jezus pa je rekel: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne greši več.«

12 Jezus jim je spet spregovoril: »Jaz sem luč+ sveta. Kdor gre za menoj, zagotovo ne bo hodil v temi,+ ampak bo imel luč življenja.« 13 Tedaj so mu farizeji rekli: »Ti pričuješ sam o sebi. Tvoje pričevanje ni resnično.« 14 Jezus pa jim je odvrnil: »Četudi pričujem sam o sebi, je moje pričevanje+ resnično, ker vem, od kod sem prišel in kam grem.+ Vi pa ne veste, od kod sem prišel in kam grem. 15 Vi sodite po zunanjosti,+ jaz pa ne sodim nikogar.+ 16 Če pa že sodim, se moja sodba ujema z resnico, ker nisem sam, ampak je z menoj Oče, ki me je poslal.+ 17 Tudi v vaši Postavi piše: ‚Pričevanje dveh ljudi je resnično.‘+ 18 O sebi pričujem jaz sam, pa tudi Oče, ki me je poslal, pričuje o meni.«+ 19 Vprašali so ga torej: »Kje je tvoj Oče?« Jezus je odgovoril: »Vi ne poznate ne mene ne mojega Očeta.+ Če bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta.«+ 20 Vse to pa je govoril v zakladnici,+ ko je učil v templju. Toda nihče ga ni prijel,+ ker njegova ura+ še ni prišla.

21 Tako jim je spet rekel: »Jaz odhajam in iskali+ me boste, vendar boste umrli v svojem grehu.+ Tja, kamor jaz odhajam, vi ne morete priti.« 22 Zato so Judje začeli govoriti: »Saj se ne bo menda ubil? Pravi namreč: ‚Tja, kamor jaz odhajam, vi ne morete priti.‘«+ 23 On pa jim je rekel: »Vi ste od tu spodaj, jaz pa od zgoraj.+ Vi ste od tega sveta,+ jaz pa nisem od tega sveta.+ 24 Zato sem vam rekel, da boste umrli v svojih grehih.+ Če namreč ne verujete, da sem jaz tisti, boste umrli v svojih grehih.«+ 25 Tedaj so ga začeli spraševati: »Kdo si?« Jezus pa jim je odgovoril: »Zakaj vam sploh kaj govorim? 26 Veliko imam povedati o vas in soditi. Ta, ki me je poslal, pa je resničen in to, kar sem slišal od njega, govorim na svetu.«+ 27 Toda niso dojeli, da jim je govoril o Očetu. 28 Zato je rekel: »Ko boste povzdignili+ Sina človekovega,+ tedaj boste vedeli, da sem jaz tisti+ in da ničesar ne delam sam od sebe,+ ampak da govorim tisto, kar me je naučil Oče.+ 29 Ta pa, ki me je poslal, je z menoj. Ni me prepustil samemu sebi, ker vedno delam tisto, kar mu je všeč.«+ 30 Ko pa je govoril vse to, so mnogi začeli verovati vanj.+

31 Tako je Judom, ki so mu verovali, še rekel: »Če ostanete v moji besedi,+ ste zares moji učenci. 32 Spoznali boste resnico,+ in resnica vas bo osvobodila.«+ 33 Oni pa so mu odvrnili: »Mi smo Abrahamovi potomci+ in še nikoli nismo nikomur sužnjevali.+ Kako to, da praviš ‚Osvobojeni boste‘?« 34 Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično vam povem: vsak, ki greši, je suženj grehu.+ 35 In suženj ne ostane za vedno pri hiši. Sin ostane za vedno.+ 36 Če vas torej Sin osvobodi, boste zares svobodni.+ 37 Vem, da ste Abrahamovi potomci. Toda hočete me ubiti,+ saj moja beseda med vami nima uspeha.+ 38 Jaz govorim to,+ kar sem videl pri svojem Očetu,+ vi pa delate tisto, kar ste slišali od svojega očeta.« 39 Oni pa so mu odvrnili: »Naš oče je Abraham.«+ In Jezus jim je rekel: »Če ste Abrahamovi otroci,+ delajte to, kar je delal Abraham. 40 Toda vi hočete ubiti mene, ki sem vam povedal resnico, ki sem jo slišal od Boga.+ Abraham tega ni storil.+ 41 Vi delate to, kar dela vaš oče.« Rekli so mu: »Mi se nismo rodili iz nečistovanja. Enega Očeta+ imamo: Boga.«

42 Jezus pa jim je rekel: »Če bi bil Bog vaš Oče, bi me ljubili,+ kajti prišel sem od Boga in sem tukaj.+ Nisem prišel sam od sebe, ampak me je on poslal.+ 43 Zakaj ne razumete tega, kar govorim? Ker ne morete poslušati moje besede.+ 44 Vi ste od svojega očeta Hudiča+ in želite izpolnjevati želje svojega očeta.+ Ta je bil že od začetka ubijalec+ in ni vztrajal v resnici, ker resnice ni v njem. Kadar govori laž, govori skladno s svojim nagnjenjem, ker je lažnivec in oče laži.+ 45 Jaz pa govorim resnico, zato mi ne verjamete.+ 46 Kdo od vas me bo obsodil greha?+ Če govorim resnico, zakaj mi potem ne verjamete? 47 Kdor je od Boga, posluša Božje besede.+ Vi pa ne poslušate, ker niste od Boga.«+

48 Tedaj so mu Judje rekli: »Ali ne pravimo upravičeno, da si Samarijan+ in da imaš demona?«+ 49 Jezus pa je odgovoril: »Nimam demona, ampak izkazujem čast svojemu Očetu,+ vi pa me onečaščate. 50 Toda jaz ne iščem slave zase.+ Je pa Nekdo, ki išče in sodi.+ 51 Resnično, resnično vam povem: kdor izpolnjuje mojo besedo, ne bo nikoli videl smrti.«+ 52 Tedaj so mu Judje rekli: »Zdaj pa res vemo, da imaš demona.+ Abraham je umrl+ in preroki ravno tako,+ ti pa praviš: ‚Kdor izpolnjuje mojo besedo, ne bo nikoli okusil+ smrti.‘ 53 Mar si večji+ od našega očeta Abrahama, ki je umrl? In tudi preroki so umrli.+ Za koga se izdajaš?« 54 Jezus je odgovoril: »Če poveličujem sam sebe, moja slava ni nič. Moj Oče je ta, ki me poveličuje,+ ta, za katerega pravite, da je vaš Bog. 55 Vendar ga niste spoznali.+ Jaz pa ga poznam.+ In če bi rekel, da ga ne poznam, bi bil lažnivec, kakor ste vi. Toda jaz ga poznam in izpolnjujem njegovo besedo.+ 56 Vaš oče Abraham se je zelo veselil tega, da bo videl moj dan,+ in ga je videl ter se razveselil.«+ 57 Tedaj so ga Judje vprašali: »Še petdeset let nimaš, pa si videl Abrahama?« 58 Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično vam povem: preden se je Abraham rodil, sem bil jaz.«+ 59 Tedaj so pobrali kamne, da bi jih zagnali vanj,+ toda on se je skril in odšel iz templja.