Jozue
7 Izraelovi sinovi pa so ravnali nezvesto, ker niso ubogali zapovedi glede reči, ki so odrejene za uničenje*. Ahán*,+ sin Karmíja, Zabdíjevega sina, Zêrahov potomec iz Judovega rodu, je namreč vzel od reči, odrejenih za uničenje.+ Zato se je Jehova razsrdil na Izraelove sinove.+
2 Tedaj je Jozue iz Jêrihe poslal može v Aj,+ ki je blizu Bet Ávena,+ vzhodno od Betela,+ in jim naročil: »Pojdite gor in si oglejte deželo!« Možje so torej odšli in si ogledali Aj.+ 3 Nato so se vrnili k Jozuetu in mu rekli: »Naj ne hodi gor vse ljudstvo. Kakih dva tisoč ali tri tisoč mož naj gre in udari Aj. Ne obremenjuj vsega ljudstva s tem, da gre tja, saj jih je tam malo.«
4 Tako se je gor odpravilo kakih tri tisoč mož, toda zbežali so pred možmi iz Aja.+ 5 Možje iz Aja so pobili šestintrideset Izraelcev. Podili+ so jih od mestnih vrat pa vse tja dol po pobočju do Šebaríma in jih vso pot pobijali. Zato se je ljudstvu začelo srce topiti od strahu in je postalo kakor voda.+
6 Tedaj so si Jozue in Izraelovi starešine raztrgali oblačila ter padli z obrazom na tla+ pred Jehovovo skrinjo in ostali tam do večera ter si glavo potresali s prahom.+ 7 Nato je Jozue rekel: »Gorje, Vrhovni gospod Jehova! Zakaj si pripeljal to ljudstvo čez Jordan? Ali samo zato, da nas izročiš v roke Amoréjcem, da bi nas pokončali? Ko bi se le odločili ostati na drugi strani Jordana in bi tam prebivali!+ 8 Oprosti mi, o Jehova, toda kaj naj rečem, potem ko je Izrael obrnil hrbet in zbežal pred svojimi sovražniki? 9 O tem bodo slišali Kanaánci in vsi prebivalci dežele. Obkrožili nas bodo in izbrisali naše ime z zemlje.+ Kako boš zaščitil svoje veliko ime?«+
10 Jehova pa je Jozuetu odgovoril: »Vstani! Zakaj ležiš z obrazom na tleh? 11 Izrael je grešil, prestopili so mojo zavezo,+ glede katere sem jim zapovedal, naj se po njej ravnajo. Vzeli so od reči, ki so bile odrejene za uničenje,+ jih ukradli+ in skrili+ ter jih dali med svoje stvari.+ 12 Izraelovi sinovi ne bodo več mogli vstati zoper svoje sovražnike.+ Obračali jim bodo hrbet in bežali, ker so sami postali predmet uničenja*. Ne bom več z vami, dokler iz svoje srede ne odpravite tega, kar je odrejeno za uničenje*.+ 13 Vstani! Posveti ljudstvo+ in reci: ‚Jutri se posvetite, kajti Jehova, Izraelov Bog, je dejal: »V tvoji sredi, o Izrael, je nekaj, kar je odrejeno za uničenje.+ In dokler tega, kar je odrejeno za uničenje, ne boste odstranili iz svoje srede, ne boste mogli vstati zoper svoje sovražnike. 14 Pristopite zjutraj po svojih rodovih, in rod, ki ga bo Jehova določil, naj stopi naprej po svojih rodbinah, in rodbina, ki jo bo Jehova določil,+ naj stopi naprej po svojih hišah, in iz hiše, ki jo bo Jehova določil, naj stopijo naprej možje, drug za drugim. 15 Tistega, pri katerem bodo našli to, kar je bilo odrejeno za uničenje, naj usmrtijo in sežgejo,+ njega in vse, kar ima, kajti prestopil je Jehovovo zavezo+ ter storil to brezumno in sramotno dejanje v Izraelu.«‘«+
16 Jozue je vstal zgodaj zjutraj in Izraelu naročil, naj pristopi po rodovih, in določen je bil Judov rod. 17 Nato je naročil, naj stopijo naprej Judove rodbine, in določena je bila rodbina Zêrahovcev.+ Potem je naročil, naj iz rodbine Zêrahovcev stopijo naprej možje, drug za drugim, in določen je bil Zabdí. 18 Nazadnje je naročil, naj stopijo naprej možje iz njegove hiše, drug za drugim, in določen je bil Ahán, sin Karmíja, Zabdíjevega sina, Zêrahov potomec iz Judovega rodu.+ 19 Tedaj je Jozue rekel Ahánu: »Sin moj, prosim, izkaži slavo Jehovu, Izraelovemu Bogu,+ in se mu izpovej!+ Povej mi,+ prosim, kaj si storil! Ničesar mi ne prikrivaj!«+
20 Ahán je Jozuetu odgovoril: »Res je, grešil sem proti Jehovu, Izraelovemu Bogu.+ Tole sem storil: 21 Ko sem med plenom zagledal+ lepo dragoceno oblačilo iz Šinárja,+ dvesto šeklov srebra in zlato palico, težko petdeset šeklov, sem si to zaželel,+ pa sem vzel.+ Vse to je skrito v zemlji sredi mojega šotora in spodaj je denar.«+
22 Jozue je takoj poslal sle. Stekli so v šotor, in glej, vse je bilo skrito v njegovem šotoru in denar je bil spodaj. 23 Pobrali so torej vse, kar je bilo sredi šotora, in prinesli to Jozuetu in vsem Izraelovim sinovom ter stresli pred Jehovom. 24 Tedaj je Jozue, in z njim ves Izrael, vzel Ahána,+ Zêrahovega potomca, skupaj s srebrom, dragocenim oblačilom, zlato palico,+ njegovimi sinovi in hčerami, njegovimi biki, osli, drobnico, njegovim šotorom in vsem, kar je bilo njegovega, ter jih odpeljal v Ahórsko nižino.+ 25 Jozue mu je nato rekel: »Zakaj si nas spravil v nesrečo?+ Jehova bo danes spravil tebe v nesrečo!« Tedaj jih je ves Izrael kamenjal,+ nato pa sežgal.+ Tako so jih torej kamenjali. 26 In nad njim so naredili velik kup kamenja, ki je tam do današnjega dne.+ Takrat se je Jehova odvrnil od svoje silne jeze.+ Zato se tisti kraj imenuje Ahórska* nižina+ do tega dne.