Prva knjiga kraljev

2 David je malo pred svojo smrtjo sinu Salomonu naročil: 2 »Jaz bom kmalu umrl.* Zato bodi močan+ in dokaži, da si mož!+ 3 Ubogaj Jehova, svojega Boga! Hodi po njegovih poteh in se ravnaj po njegovih odredbah, zapovedih, odlokih in opominih, ki so zapisani v Mojzesovem Zakoniku*.+ Če se boš tega držal, boš uspešen* pri vsem, česar se boš lotil, in povsod, kamor boš šel. 4 Jehova bo izpolnil, kar je obljubil glede mene, ko je rekel: ‚Če bodo tvoji sinovi pazili, kako ravnajo, in mi bodo zvesto služili z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo*,+ bo na izraelskem prestolu vedno sedel kdo iz tvoje rodovne linije.‘+

5 Sam dobro veš, kaj mi je naredil Zerújin sin Joáb, namreč kaj je naredil Nêrovemu sinu Abnêrju+ in Jéterjevemu sinu Amasáju,+ poveljnikoma izraelske vojske. Ubil ju je v času miru in s tem prelil kri+ kot v vojni. S to prelito krvjo si je omadeževal svoj pas in sandale. 6 Modro ukrepaj in ne pusti, da bi umrl od starosti*.+

7 Potomcem* Gileádca Barzilája+ pa izkazuj vdano ljubezen. Naj bodo med tistimi, ki jedo pri tvoji mizi, saj so mi pomagali,+ ko sem bežal pred tvojim bratom Absalomom.+

8 Tu je še Gerájev sin Šimí, Benjaminovec iz Bahuríma. Tisti dan, ko sem šel v Mahanájim,+ me je zlobno preklel.+ Ko pa mi je potem prišel naproti k Jordanu, sem mu pri Jehovu prisegel, da ga ne bom usmrtil.+ 9 Ne pusti ga brez kazni,+ saj si moder človek in veš, kaj moraš narediti z njim. Ne pusti, da bi umrl od starosti.*«+

10 David je potem umrl* in pokopali so ga v Davidovem mestu.+ 11 Izraelcem je kraljeval 40 let – v Hebrónu+ je kraljeval 7 let in v Jeruzalemu 33 let.+

12 Salomon je takrat zasedel prestol svojega očeta Davida in njegova kraljevska oblast se je postopoma utrdila.+

13 Nekega dne je Hagítin sin Adoníja prišel k Salomonovi mami Batšébi. Vprašala ga je: »Ali prihajaš v miru?« Odgovoril je: »Ja, prihajam v miru.« 14 Nato je dodal: »Nekaj ti moram povedati.« Ona pa je rekla: »Povej!« 15 Nadaljeval je: »Ti dobro veš, da bi kraljestvo moralo biti moje. Poleg tega je ves Izrael pričakoval, da bom jaz postal kralj.+ Toda kraljestvo se mi je izmuznilo iz rok in pripadlo mojemu bratu, saj je Jehova hotel, da postane njegovo.+ 16 Ampak zdaj bi te samo nekaj prosil. Ne zavrni me!« Ona pa mu je rekla: »Povej, kaj bi rad.« 17 Rekel je: »Prosim, reci kralju Salomonu, naj mi da za ženo Šunémko Abišágo,+ saj tvoje prošnje ne bo zavrnil.« 18 Batšéba mu je odgovorila: »Dobro, govorila bom s kraljem.«

19 Tako je Batšéba šla h kralju Salomonu, da bi govorila z njim glede Adoníja. Kralj je takoj vstal, ji šel naproti in se ji priklonil. Nato se je usedel na prestol in dal postaviti prestol tudi zanjo, da bi lahko sedela na njegovi desni. 20 Zatem je rekla: »Eno majhno prošnjo imam zate. Ustrezi mi.« Kralj ji je odgovoril: »Mama, povej, saj ti bom ustregel.« 21 Rekla je: »Dovoli, da tvoj brat Adoníja dobi za ženo Šunémko Abišágo.« 22 Kralj Salomon pa ji je odgovoril: »Zakaj prosiš, da naj Adoníja dobi Šunémko Abišágo? To je tako, kot če bi prosila, da dobi kraljestvo,+ saj je moj starejši brat.+ Pa še duhovnik Abjatár in Zerújin sin Joáb+ ga podpirata!«+

23 Kralj Salomon je takrat prisegel pri Jehovu: »Naj me Bog strogo kaznuje,* če ne bo Adoníja te svoje prošnje plačal z življenjem. 24 In zdaj prisegam pri Jehovu, živem Bogu, ki je skladno s svojo obljubo utrdil moj položaj,+ me posadil na prestol mojega očeta Davida in mi postavil hišo*+ – Adoníja bo še danes usmrčen!«+ 25 Kralj Salomon je takoj poslal Jojádovega sina Benajája,+ da poišče Adoníja in ga usmrti. Tako je Adoníja umrl.

26 Duhovniku Abjatárju+ je kralj rekel: »Pojdi v Anatót, kjer imaš svojo zemljo!+ Zaslužiš si smrt, vendar te danes ne bom usmrtil, ker si v času mojega očeta Davida nosil Skrinjo Vrhovnega gospoda Jehova+ in ker si skupaj z mojim očetom pretrpel vse, kar je pretrpel on.«+ 27 Tako je Salomon odstavil Abjatárja s položaja Jehovovega duhovnika, s čimer se je izpolnilo, kar je Jehova rekel v Šílu+ glede Élijeve rodbine.+

28 Ko je za to izvedel Joáb, ki je podpiral Adoníja,+ Absaloma pa ne,+ se je zatekel v Jehovov šotor+ in se oprijel rogov oltarja. 29 Kralju Salomonu so sporočili: »Joáb se je zatekel v Jehovov šotor in je tam pri oltarju.« Salomon je zatem Jojádovemu sinu Benajáju naročil: »Pojdi ga ubit!« 30 Ko je Benajá prišel k Jehovovemu šotoru, je Joábu rekel: »Kralj pravi: ‚Pridi ven!‘« On pa je odgovoril: »Ne! Tu hočem umreti!« Benajá je kralju poročal, kaj je Joáb rekel. 31 Kralj mu je zatem rekel: »Naredi, kot je rekel! Ubij ga in pokoplji! Tako boš mene in rodbino mojega očeta rešil krivde za kri, ki jo je Joáb neupravičeno prelil.+ 32 Jehova mu bo povrnil za kri, ki jo je prelil,* saj je brez vednosti mojega očeta Davida napadel in z mečem ubil dva moža, ki sta bila pravičnejša in boljša od njega – Nêrovega sina Abnêrja,+ poveljnika Izraelove vojske,+ in Jéterjevega sina Amasája,+ poveljnika vojske Judovega rodu.+ 33 Krivdo za njuno smrt bodo za vedno nosili Joáb in njegovi potomci.+ Davidu in njegovim potomcem, njegovi hiši* in njegovemu kraljestvu* pa naj Jehova večno daje mir!« 34 Jojádov sin Benajá je nato šel do Joába in ga ubil. Joába so pokopali pri njegovi hiši v pustinji. 35 Kralj je namesto njega za poveljnika vojske postavil Jojádovega sina Benajája,+ na Abjatárjevo mesto pa je postavil duhovnika Zadóka.+

36 Potem je kralj poklical Šimíja+ in mu rekel: »Zgradi si hišo v Jeruzalemu in preseli se vanjo. Iz mesta ne smeš nikamor drugam. 37 Če boš zapustil mesto in prečkal Kidrónsko dolino,+ si lahko prepričan, da boš umrl. Sam boš kriv za svojo smrt.*« 38 Šimí je kralju odgovoril: »Moj gospod kralj, to se mi zdi pošteno. Naredil bom, kot si rekel.« Tako je Šimí dlje časa živel v Jeruzalemu.

39 Toda po treh letih sta dva Šimíjeva sužnja pobegnila k Maahájevemu sinu Ahíšu,+ ki je bil kralj v Gatu. Ko so Šimíju sporočili, da sta njegova sužnja v Gatu, 40 je takoj osedlal osla in ju šel iskat k Ahíšu. Potem ko se je z njima vrnil iz Gata, 41 so Salomonu sporočili: »Šimí je šel iz Jeruzalema v Gat in je že nazaj.« 42 Kralj je nato poklical Šimíja in mu rekel: »Ali te nisem pred Jehovom zavezal s prisego? Ali te nisem posvaril, da boš zagotovo umrl, če boš zapustil mesto in šel kam drugam? In ali mi nisi rekel, da se ti to zdi pošteno in da boš to upošteval?+ 43 Zakaj potem nisi izpolnil prisege, izrečene pred Jehovom, in tega, kar sem ti ukazal?« 44 Kralj mu je še rekel: »V svojem srcu dobro veš, koliko hudega si naredil mojemu očetu Davidu.+ In Jehova ti bo za vse to povrnil.+ 45 Mene, kralja Salomona, pa bo Jehova blagoslovil+ in za vedno utrdil Davidov prestol.« 46 Kralj je zatem Jojádovemu sinu Benajáju ukazal, naj ga usmrti. Tako je Šimí umrl.+

S tem je Salomon utrdil svojo kraljevsko oblast.+