Druga kroniška knjiga

32 Potem ko je Ezekíja zvesto izpeljal vse to,+ je asirski kralj Senaheríb vdrl na Judovo. Oblegal je utrjena mesta, saj je hotel prebiti njihovo obzidje in jih zavzeti.+

2 Ko je Ezekíja videl, da Senaheríb prihaja napast Jeruzalem, 3 se je posvetoval s svojimi dostojanstveniki in bojevniki in se odločil, da bo zasul izvire zunaj mesta.+ Njegovo odločitev so podprli. 4 Zbralo se je veliko ljudi in zasuli so vse izvire in potok, ki je tekel skozi deželo. Rekli so namreč: »Nočemo, da asirski kralji najdejo veliko vode, ko bodo prišli.«

5 Ezekíja se je odločno lotil dela. Popravil je porušeno obzidje in na njem zgradil stolpe, na zunanji strani pa je zgradil še eno obzidje. Poleg tega je popravil Miló*+ v Davidovem mestu in izdelal veliko orožja* in ščitov. 6 Nato je nad prebivalce postavil vojaške poveljnike in jih vse zbral na trgu pri mestnih vratih. Spodbudil jih je: 7 »Bodite pogumni in močni! Ne bojte se! Naj vas ne bo strah asirskega kralja+ in množice vojakov, ki ga spremlja, saj jih je z nami več kot z njim.+ 8 On se zanaša na človeško moč*, z nami pa je naš Bog Jehova, da nam pomaga in bije naše bitke.«+ Ko so slišali to, kar jim je povedal Judov kralj Ezekíja, so bili okrepljeni.+

9 Potem je asirski kralj Senaheríb, ki je bil z vso svojo veličastno vojsko* utaborjen pri Lahíšu,+ poslal svoje uradnike v Jeruzalem. Judovemu kralju Ezekíju in vsem Judovcem, ki so bili v Jeruzalemu,+ so morali sporočiti:

10 »Asirski kralj Senaheríb pravi: ‚Zakaj vztrajate v obleganem Jeruzalemu? Na kaj se zanašate?+ 11 Ali ne vidite, da vas Ezekíja zavaja, ko pravi »Naš Bog Jehova nas bo rešil iz rok asirskega kralja«?+ Ezekíja bo pustil, da boste umrli od lakote in žeje. 12 Ali ni prav on odstranil višav*+ in oltarjev+ vašega Boga, nato pa ljudem na Judovem in v Jeruzalemu naročil »Pred enim oltarjem se klanjajte in na njem zažigajte daritve«?+ 13 Ali ne veste, kaj smo jaz in moji predniki naredili vsem ljudstvom drugih dežel?+ Ali so bogovi teh narodov lahko rešili njihovo deželo iz mojih rok?+ 14 Kateri od vseh bogov tistih narodov, ki so jih moji predniki uničili, je lahko rešil svoje ljudstvo iz mojih rok? Kako bi vas torej lahko iz mojih rok rešil vaš Bog?+ 15 Ne pustite, da vas Ezekíja tako preslepi ali zavede.+ Ne verjemite mu. Do zdaj noben bog katerega koli naroda ali kraljestva ni mogel rešiti svojega ljudstva iz mojih rok in iz rok mojih prednikov. Še manj lahko vaš Bog reši vas iz mojih rok!‘«+

16 Njegovi uradniki so še bolj zasmehovali pravega Boga Jehova in njegovega služabnika Ezekíja. 17 Senaheríb je tudi napisal pisma,+ v katerih je žalil Izraelovega Boga Jehova+ in ga zasmehoval z besedami: »Tako kot bogovi drugih narodov niso mogli rešiti svojega ljudstva iz mojih rok,+ tako Ezekíjev Bog ne bo iz mojih rok rešil svojega ljudstva.« 18 Njegovi uradniki so Jeruzalemčanom, ki so bili na obzidju, na ves glas vpili po judovsko, saj so jih hoteli prestrašiti in ustrahovati, da bi lahko potem zavzeli mesto.+ 19 Jeruzalemskega Boga so zasmehovali enako kot bogove drugih ljudstev na zemlji, ki so delo človeških rok. 20 Toda kralj Ezekíja in prerok Izaija,+ Amózov sin, sta glede tega molila in vpila na pomoč k Bogu v nebesih.+

21 Jehova je nato poslal angela, da je v taboru asirskega kralja pobil vse junaške bojevnike,+ vodje in poveljnike. Asirski kralj se je zato osramočen vrnil v svojo deželo. Ko je kasneje šel v tempelj svojega boga, so ga nekateri od njegovih sinov ubili z mečem.+ 22 Tako je Jehova rešil Ezekíja in Jeruzalemčane iz rok asirskega kralja Senaheríba in iz rok vseh drugih sovražnikov ter jim naklonil popoln mir. 23 Mnogi so v Jeruzalem prinašali darila za Jehova in dragocene reči za Judovega kralja Ezekíja,+ ki je bil od takrat zelo spoštovan med narodi.

24 V tistem času je Ezekíja hudo zbolel in je bil tik pred smrtjo. Molil je k Jehovu+ in on mu je odgovoril in dal znamenje.+ 25 Toda Ezekíja ni cenil dobrote, ki mu je bila izkazana. Njegovo srce se je namreč prevzelo in zato se je Bog razjezil na njega, na Judovce in na Jeruzalemčane. 26 Vendar se je Ezekíja pokesal za svojo prevzetnost in se ponižal,+ ponižali pa so se tudi prebivalci Jeruzalema, tako da Jehovove jeze niso občutili v Ezekíjevem času.+

27 Ezekíja je postal zelo bogat in slaven.+ Zgradil si je skladišča+ za srebro, zlato, drage kamne, balzamovo olje, ščite in vse dragocene predmete. 28 Zgradil je tudi skladišča za pridelano žito, novo vino in olje ter hleve za različno živino in staje za drobnico. 29 Poleg tega si je zgradil mesta in nabavil ogromno goveda in drobnice, saj ga je Bog blagoslovil z zelo velikim imetjem. 30 Ezekíja je tudi zasul zgornji* odtok+ Gíhona+ in vodo preusmeril dol proti zahodu, proti Davidovemu mestu.+ Bil je uspešen pri vsem, česar se je lotil. 31 Ko pa so babilonski dostojanstveniki poslali k njemu svoje predstavnike, da bi ga vprašali glede znamenja,+ ki se je zgodilo v deželi,+ je pravi Bog pustil, da se sam odloči, kaj bo naredil, zato da bi preizkusil,+ kaj je v njegovem srcu.+

32 O drugih dogodkih iz Ezekíjevega življenja in o tem, kar je naredil iz vdane ljubezni,+ piše v videnju preroka Izaija,+ Amózovega sina, v Knjigi Judovih in Izraelovih kraljev.+ 33 Ezekíja je umrl* in pokopali so ga na pobočju, ki vodi do pokopališča Davidovih sinov*.+ Ob smrti so mu vsi na Judovem in v Jeruzalemu izkazali čast. Za njim je zakraljeval njegov sin Manáse.