Jeremija
5 Pojdite po ulicah Jeruzalema.
Vse dobro preglejte.
Preiščite njegove trge.
3 O Jehova, ali tvoje oči ne iščejo zvestobe?+
Udaril si jih, vendar ni nič zaleglo.
Uničil si jih, vendar jih ni izučilo*.+
4 Toda rekel sem si: »Gotovo gre za navadne ljudi.
Oni so tisti, ki ravnajo nespametno, saj ne poznajo Jehovove volje*,
ne poznajo zakonov svojega Boga.
5 Šel bom k uglednim ljudem in govoril z njimi.
Ampak dejansko so vsi zlomili jarem
in raztrgali pasove.«
6 Zato jih napada lev iz gozda,
zato jih pleni volk s sušnih ravnic,
zato pred njihovimi mesti preži leopard
in raztrga vsakega, ki pride ven.
Njihovi prestopki so se namreč namnožili,
velikokrat so bili nezvesti.+
Tvoji sinovi so me zapustili
in prisegajo pri nekom, ki ni Bog.+
Jaz sem skrbel za njihove potrebe,
oni pa so še naprej prešuštvovali
in množično hodili v prostitutkino hišo.
9 »Ali naj jih ne pokličem na odgovornost zaradi tega?« govori Jehova.
»Ali naj se ne maščujem takšnemu narodu?«+
Odstranite njene mladike,
saj niso moje – niso Jehovove.
12 »Zavračajo mene, Jehova, in govorijo:
Nobena nesreča nas ne bo doletela,
ne meča ne lakote ne bomo videli.‘+
13 Preroki govorijo prazne reči,
moje besede ni v njih.
Naj izpuhtijo v nič tako kot njihove besede!«
14 Zato Jehova, Bog nad vojskami, pravi:
»Ker tako govorijo,
bom svoje besede v tvojih ustih+ spremenil v ogenj.
To ljudstvo je kakor les
in ogenj ga bo požrl.«+
15 »O Izraelci, nad vas bom pripeljal narod, ki živi daleč stran,«+ govori Jehova.
»To je narod, ki obstaja že dolgo.
16 Njihov tulec za puščice je kakor odprt grob.
Vsi so bojevniki.
17 Požrli bodo tvojo žetev in tvoj kruh.+
Požrli bodo tvoje sinove in hčere.
Požrli bodo tvojo drobnico in tvoje govedo.
Požrli bodo tvoje trte in fige.
S svojim orožjem bodo uničili tvoja utrjena mesta,
na katera se zanašaš.«
18 »Vendar vas tudi v tistih dneh,« govori Jehova, »ne bom popolnoma uničil.+ 19 Ko bodo spraševali ‚Zakaj nam je naš Bog Jehova naredil vse to?‘, jim ti odgovori: ‚Tako kot ste vi zapustili Boga, da bi služili tujemu bogu v svoji deželi, tako boste služili tujcem v deželi, ki ni vaša.‘«+
20 Objavite Jakobovim potomcem,
razglasite na Judovem:
21 »Poslušaj to, o nespametno in nerazumno ljudstvo*:+
Imate oči, pa ne vidite.+
Imate ušesa, pa ne slišite.+
22 ‚Ali se me nič ne bojite*?‘ govori Jehova.
‚Ali ne bi morali trepetati pred menoj?
Jaz sem ogradil morje s peskom.
To sem naredil s trajno uredbo, zato ga morje ne more prestopiti.
Čeprav se valovi zaganjajo vanj, so nemočni,
čeprav besnijo, ne morejo priti čez.+
23 Toda to ljudstvo ima trmasto in uporno srce.
Odvrnili so se od mene in ubrali svojo pot.+
24 V svojem srcu ne govorijo:
»Bojmo* se Jehova, svojega Boga,
ki ob pravem času daje dež,
jesenski in spomladanski dež,
ki zagotavlja, da ne dežuje, ko je čas za žetev.«+
25 Zaradi svojih napak niste deležni tega,
zaradi svojih grehov ste prikrajšani za to, kar je dobro.+
26 Med mojim ljudstvom so hudobneži,
ki prežijo na plen kakor ptičarji v zasedi.
Nastavljajo smrtonosne pasti,
lovijo ljudi.
Zato so postali vplivni in bogati.
28 Zredili so se, njihova koža je gladka.
Njihova hudobija nima meja.
Revežem odrekajo pravico.‘«+
29 »Ali naj jih ne pokličem na odgovornost zaradi tega?« govori Jehova.
»Ali naj se ne maščujem takšnemu narodu?
30 V deželi se dogaja nekaj strašnega, nekaj groznega:
Mojemu ljudstvu pa je to všeč.+
Toda kaj boste naredili, ko bo prišel konec?«