Prva Samuelova knjiga

9 V tistem času je živel neki Benjaminovec, ki mu je bilo ime Kiš.+ Bil je potomec Abiéla, Zerórja, Behoráta in Afíaha. Ta Benjaminovec+ je bil zelo bogat. 2 Imel je sina Savla,+ ki je bil postaven mlad moški. Med Izraelci ni bilo lepšega moškega od njega. Bil je vsaj za glavo in pol višji od vseh drugih.

3 Ko so se nekega dne Kišu izgubile oslice, je svojemu sinu Savlu rekel: »Prosim te, pojdi iskat oslice in vzemi s seboj enega od služabnikov.« 4 Prehodila sta éfraimsko gorovje in pokrajino Šalíša, ampak jih nista našla. Nato sta prehodila pokrajino Šaalím, vendar jih ni bilo tam. Prehodila sta celotno deželo Benjaminovcev, pa jih nista našla.

5 Ko sta prišla v pokrajino Zuf, je Savel služabniku, ki ga je spremljal, rekel: »Pridi, vrniva se, drugače moj oče ne bo več v skrbeh za izgubljene oslice, ampak za naju.«+ 6 On pa mu je odgovoril: »Glej, v tem mestu je Božji prerok, ki ga vsi zelo spoštujejo. Vse, kar reče, se zagotovo uresniči.+ Pojdiva v to mesto! Morda nama bo lahko povedal, kam naj greva.« 7 Savel mu je rekel: »Če greva, kaj mu lahko prineseva? V torbah nimava več kruha, nič nimava, kar bi mu lahko dala za darilo. Ali sploh imava kaj, da mu dava?« 8 Služabnik mu je odgovoril: »Glej, pri sebi imam četrt šekla* srebra. To bom dal Božjemu preroku in povedal nama bo, kam naj greva.« 9 (Nekoč so v Izraelu, če so šli spraševat Boga za nasvet, rekli: »Pridite, gremo k vidcu!«+ Včasih so namreč preroku rekli videc.) 10 Savel je svojemu služabniku rekel: »Dober predlog. Pojdiva!« Tako sta šla v mesto, kjer je bil Božji prerok.

11 Ko sta se vzpenjala po pobočju v mesto, sta srečala dekleta, ki so šla zajemat vodo. Vprašala sta jih: »Ali je videc+ tukaj?« 12 Odgovorila so: »Ja, je. Glejta, tam naprej je. Pohiteti morata! Danes je prišel v mesto, ker ljudstvo daruje žrtev+ na višavi*.+ 13 Takoj ko bosta prišla v mesto, ga bosta našla. Pojdita, preden se povzpne na višavo*, da bi jedel. Ljudstvo namreč ne bo jedlo, dokler ne pride in ne blagoslovi žrtve. Šele zatem lahko povabljenci jedo. Zato pojdita hitro gor in ga bosta našla!« 14 Tako sta nadaljevala pot v mesto. Medtem ko sta vstopala v mesto, sta zagledala Samuela, ki jima je šel naproti, da bi ju vzel s seboj na višavo*.

15 Jehova je Samuelu že dan pred Savlovim prihodom povedal: 16 »Jutri ob tem času bom k tebi poslal moškega iz Benjaminove+ dežele. Mazili ga za voditelja mojega ljudstva, Izraelcev.+ On bo rešil moje ljudstvo iz rok Filistejcev. Videl sem namreč stisko Izraelcev in njihovi klici na pomoč so prišli do mene.«+ 17 Ko je Samuel zagledal Savla, mu je Jehova rekel: »Ta je tisti moški, za katerega sem ti rekel, da bo vodil moje ljudstvo*.«+

18 Pri mestnih vratih je Savel pristopil k Samuelu in rekel: »Prosim, povej mi, kje je vidčeva hiša.« 19 Samuel mu je odgovoril: »Jaz sem videc. Pojdimo na višavo*, ti pa hodi pred menoj. Danes bosta jedla z menoj.+ Jutri zjutraj pa boš lahko šel naprej. Povedal ti bom vse, kar bi rad vedel*. 20 Ne skrbi zaradi oslic, ki so se izgubile pred tremi dnevi,+ saj so jih našli. Sicer pa, čigavo je vse, kar je dragocenega v Izraelu? Ali ni tvoje in od celotne rodbine tvojega očeta?«+ 21 Savel mu je odgovoril: »Ampak ali nisem jaz iz Benjaminovega rodu, najmanjšega Izraelovega rodu?+ In ali ni moja rodbina najmanj pomembna od rodbin v Benjaminovem rodu? Zakaj mi potem govoriš takšne stvari?«

22 Samuel je nato šel s Savlom in njegovim služabnikom. Pripeljal ju je v jedilnico in ju posedel na čelo povabljencev, ki jih je bilo okoli 30. 23 Kuharju je rekel: »Prinesi tisti kos mesa, ki sem ti ga dal, da mi ga prihraniš.« 24 Kuhar je vzel stegno in ga postregel Savlu. Samuel je rekel: »To je bilo prihranjeno zate. Jej, saj so to prihranili, da boš jedel ob tej priložnosti. Povedal sem jim namreč, da sem povabil goste.« Tako je Savel tisti dan jedel s Samuelom. 25 Nato so se z višave*+ vrnili v mesto. Samuel je na strešni terasi nadaljeval pogovor s Savlom. 26 Naslednje jutro sta oba zgodaj vstala. Ob zori je Samuel poklical Savla, ki je bil na strešni terasi, in rekel: »Pripravi se na pot. Pospremil te bom.« Savel se je pripravil in oba sta šla ven. 27 Ko so se na poti iz mesta spuščali po pobočju, je Samuel rekel Savlu: »Reci služabniku,+ naj gre pred nama, ti pa malo počakaj, saj imam zate sporočilo od Boga.« Služabnik je tako šel naprej.