4. Mojzesova
5 Mojzesu pa je Jehova še rekel: 2 »Zapovej Izraelovim sinovom, naj iz tabora odpravijo vsakega gobavca,+ vsakega, ki ima izcedek,+ in vsakega, ki se je onečistil pri mrliču*.+ 3 Naj bodo moški ali ženske, morate jih odpraviti. Pošljite jih ven iz tabora,+ da ne bi onesnažili+ šotorov teh, med katerimi prebivam.«+ 4 Izraelovi sinovi so torej storili tako in jih poslali ven iz tabora. Naredili so tako, kakor je Jehova naročil Mojzesu.
5 Jehova je Mojzesu še rekel: 6 »Izraelovim sinovom povej: ‚Vzemimo, da kdo, bodisi moški ali ženska, stori kateri koli greh, ki je značilen za ljudi, in s tem ravna nezvesto proti Jehovu. Takšen* je kriv.+ 7 Prizna+ naj greh, ki ga je storil, in v celoti povrne za svojo krivdo in doda še petino vrednosti.+ To naj da tistemu, kateremu je storil krivico. 8 Če pa slednji nima bližnjega sorodnika, kateremu bi povrnil za krivdo, tedaj odškodnina za krivdo, ki jo daje Jehovu, pripada duhovniku, skupaj z ovnom poravnave, s katerim bo duhovnik zanj opravil poravnavo.+
9 Duhovniku naj pripadajo vsi prispevki,+ vse svete stvari,+ ki mu jih bodo prinašali Izraelovi sinovi.+ 10 Vse svete stvari, ki jih bo kdo prispeval, bodo ostale njemu. Duhovniku naj pripada vse, kar mu kdo da.‘«
11 Jehova je Mojzesu še rekel: 12 »Govori z Izraelovimi sinovi in jim reci: ‚Vzemimo, da bi žena kakega moža zašla, tako da bi proti njemu ravnala nezvesto+ 13 in bi z njo spal kak drug moški ter imel izliv semena,+ njenemu možu pa bi to ostalo skrito+ in ne bi tega nihče odkril. Četudi bi se torej onečastila, ne bi bilo proti njej nobene priče in je ne bi zasačili. 14 Vendar, če bi moža prevzela ljubosumnost+ in bi začel dvomiti o zvestobi svoje žene, ki bi se zares onečastila, ali pa če bi moža prevzela ljubosumnost in bi začel dvomiti o zvestobi svoje žene, čeprav se ta ne bi onečastila 15 – v obeh primerih naj mož svojo ženo privede k duhovniku+ in prinese zraven tudi njeno daritev: desetino efe ječmenove moke. Te naj ne polije z oljem niti naj ne dene nanjo belega kadila,+ ker je to žitna daritev ljubosumnosti, spominska žitna daritev, ki naj spomni na zablodo.
16 Duhovnik naj žensko pripelje bliže in postavi pred Jehova.+ 17 Nato naj duhovnik v lončeno posodo zajame svete vode ter s tal svetega šotora vzame nekaj zemlje in jo strese v vodo. 18 Duhovnik naj žensko postavi pred Jehova, ji razpusti lase in ji v roke dá spominsko žitno daritev, to je žitno daritev ljubosumnosti,+ sam pa naj ima v roki grenko vodo, ki prinaša prekletstvo.+
19 Duhovnik naj žensko zapriseže in ji reče: »Če ni nihče spal s teboj in če nisi, odkar si pod moževo oblastjo,+ zašla v nič nečistega, naj ti ta grenka voda, ki prinaša prekletstvo, ne škoduje. 20 Če pa si, odkar si pod moževo oblastjo,+ zašla in se onečastila in je imel poleg tvojega moža s teboj spolne odnose še kak drug moški . . .«+ 21 Tedaj naj duhovnik žensko zapriseže s kletvijo+ in ji reče: »Naj te Jehova postavi kot svarilen zgled prekletstva in prisege med tvojim ljudstvom, naj Jehova stori, da ti usahnejo stegna*+ in ti nabrekne trebuh. 22 Ta voda, ki prinaša prekletstvo, naj vstopi v tvoje črevesje, da ti nabrekne trebuh in usahnejo stegna.« Ženska pa naj reče: »Amen! Amen!«*
23 Duhovnik naj ta prekletstva zapiše v knjigo+ in jih spere+ v grenko vodo. 24 Ženski naj dá piti grenko vodo, ki prinaša prekletstvo,+ in ta voda naj vstopi vanjo kot nekaj grenkega. 25 Duhovnik naj iz ženskinih rok vzame žitno daritev+ ljubosumnosti in jo zaniha pred Jehovom ter prinese k oltarju. 26 Duhovnik naj zatem nekaj žitne daritve zajame kot spomin+ na daritev in to zažge na oltarju. Nato pa naj dá ženski piti vodo. 27 In če se je ženska res onečastila, tako da je ravnala nezvesto proti svojemu možu,+ bo voda, ki prinaša prekletstvo, potem ko ji jo bo dal duhovnik piti, vstopila vanjo kot nekaj grenkega, trebuh ji bo nabreknil, stegna ji bodo usahnila in ženska bo postala svarilen zgled prekletstva med svojim ljudstvom.+ 28 Če pa se ženska ni onečastila, ampak je čista, ne bo kaznovana.+ Mož naj spi z njo, da bo zanosila.
29 To je zakon o ljubosumnosti.+ Če bi torej ženska, ko je pod moževo oblastjo,+ zašla+ in se onečastila 30 oziroma če bi moža prevzela ljubosumnost in bi sumil, da mu je žena nezvesta, tedaj naj mož postavi ženo pred Jehova in duhovnik naj z njo ravna po vsem, kar je v tem zakonu. 31 Tako mož ne bo nosil krivde, žena pa bo za svojo zablodo odgovarjala.‘«