2. Mojzesova
12 Tedaj je Jehova Mojzesu in Aronu v egiptovski deželi rekel: 2 »Ta mesec naj vam bo začetek mesecev. Naj vam bo prvi med meseci v letu.+ 3 Takole govorita celotnemu izraelskemu zboru: ‚Deseti dan tega meseca naj vsak vzame jagnje+ za svojo družino, po eno jagnje na hišo. 4 Če pa je družina premajhna, da bi pojedla celo jagnje, naj ga ta in sosednja družina vzameta v hišo, po številu duš; vsakega štejte ustrezno temu, koliko jagnjeta lahko poje. 5 Jagnje pa mora biti brezhibno,+ eno leto star samec.+ Vzamete lahko bodisi mladega ovna bodisi kozliča. 6 Pazite ga do štirinajstega dne tega meseca,+ potem pa naj ga ves izraelski zbor zakolje med dvema večeroma*.+ 7 In naj vzamejo nekaj krvi ter z njo poškropijo oba podboja in tram nad vrati hiš, v katerih ga bodo jedli.+
8 Tisto noč naj jedo meso.+ Jedo naj ga pečenega na ognju, z nekvašenimi kruhki+ in grenkimi zelišči.+ 9 Ne jejte ga surovega ali kuhanega v vodi, temveč ga specite na ognju, z glavo, nogami* in drobovjem vred. 10 Od njega ničesar ne puščajte do jutra. Če pa bo kaj ostalo do jutra, to sežgite.+ 11 Jejte pa ga takole: ledja imejte opasana,+ sandale+ na nogah in palico v rokah. Jejte ga v naglici. To je pasha v čast Jehovu.+ 12 Tisto noč bom šel skozi egiptovsko deželo+ in v njej pokončal vse prvorojeno, od človeka do živali.+ In nad vsemi egiptovskimi bogovi bom izvršil sodbo.+ Jaz sem Jehova.+ 13 Kri naj vam bo za znamenje na hišah, v katerih boste. Ko bom zagledal kri, bom šel mimo vas,+ tako da nadloga ne bo prišla na vas, da bi vas pokončala, ko bom udaril egiptovsko deželo.
14 Ta dan naj vam bo v spomin. Iz roda v rod ga obhajajte kot praznik v čast Jehovu. Obhajajte ga, saj je to trajna odredba. 15 Sedem dni jejte nekvašene kruhke. Takoj prvi dan odstranite kvašeno testo iz svojih hiš, saj bo vsaka duša, ki bo od prvega do sedmega dne jedla kaj kvašenega,+ iztrebljena iz Izraela.+ 16 Prvi dan imejte sveto zborovanje pa tudi sedmi dan imejte sveto zborovanje.+ Takrat ne opravljajte nobenega dela.+ Samo to, kar vsaka duša potrebuje za jed, si smete pripraviti.+
17 Obhajajte praznik nekvašenih kruhkov,+ saj je to dan, ko bom vaše čete izpeljal iz egiptovske dežele. Ta dan obhajajte iz roda v rod – to je trajna odredba. 18 Nekvašene kruhke jejte od večera štirinajstega dne prvega meseca pa do večera enaindvajsetega dne istega meseca.+ 19 Sedem dni ne sme biti v vaših hišah nič kvašenega testa, saj bo vsaka duša, ki bo jedla kaj kvašenega, bodisi priseljenec bodisi domačin,+ iztrebljena iz izraelskega zbora.+ 20 Ne jejte nič kvašenega. V vseh svojih bivališčih jejte nekvašene kruhke.‘«
21 Mojzes je takoj poklical vse Izraelove starešine+ in jim naročil: »Izmed drobnice izberite živali za svoje družine in zakoljite pashalno žrtev.+ 22 Potem vzemite šop izopa*+ in ga pomočite v kri v posodi ter z njo poškropite tram nad vrati in oba podboja. In do jutra naj ne gre nihče od vas iz svoje hiše. 23 Ko bo Jehova šel mimo, da bi udaril Egipčane, in ko bo videl kri na tramu nad vrati in na obeh podbojih, tedaj bo Jehova šel mimo tega vhoda in ne bo dovolil, da bi v vaše hiše vstopila poguba in vas udarila.+
24 To naj bo vam in vašim sinovom trajna uredba.+ 25 Ko boste prišli v deželo, ki vam jo bo Jehova dal, tako kakor je obljubil, opravljajte ta obred.+ 26 In ko vas bodo vaši sinovi vprašali ‚Kaj vam pomeni ta obred?‘,+ 27 jim recite: ‚To je pashalna žrtev Jehovu,+ ki je šel v Egiptu mimo hiš Izraelovih sinov, ko je udaril Egipčane, našim družinam pa prizanesel.‘«
Tedaj je ljudstvo pokleknilo in se priklonilo do tal.+ 28 Izraelovi sinovi so šli in storili tako, kakor je Jehova zapovedal Mojzesu in Aronu.+ Storili so natanko tako.
29 Opolnoči pa je Jehova pokončal vse prvorojence v egiptovski deželi,+ od prvorojenca faraona, ki je sedel na prestolu, do prvorojenca ujetnika, ki je bil v jetniški jami, in vse prvorojeno pri živalih.+ 30 In faraon je ponoči vstal, on in vsi njegovi služabniki in vsi drugi Egipčani. Tedaj je med Egipčani nastalo veliko vpitje,+ ker ni bilo hiše, v kateri ne bi bilo mrtveca. 31 Še ponoči je faraon poklical+ Mojzesa in Arona ter jima rekel: »Vstanite, odidite izmed mojega ljudstva, vidva in drugi Izraelovi sinovi! Pojdite, služite Jehovu, kakor sta govorila!+ 32 Vzemite svojo drobnico in svojo živino, tako kakor sta govorila,+ in pojdite! In blagoslovita me!«
33 Egipčani so začeli priganjati ljudstvo, naj hitro odide+ iz dežele. »Sicer bomo vsi pomrli!«+ so govorili. 34 Tako je ljudstvo vzelo s seboj nekvašeno testo. Posode za mesenje kruha so zavili v svoja ogrinjala in si jih zadeli na rame. 35 Izraelovi sinovi so naredili tako, kakor jim je rekel Mojzes, in od Egipčanov izprosili srebrne in zlate predmete ter oblačila.+ 36 Jehova pa je poskrbel, da so jim bili Egipčani naklonjeni+ in so jim dali, česar so jih prosili.+ Tako so Egipčane oplenili.+
37 Izraelovi sinovi so se odpravili iz Ramesésa+ v Sukót,+ kakih šeststo tisoč moških, pešcev, poleg majhnih otrok.+ 38 Z njimi je šla še množica drugih ljudi,+ kakor tudi drobnica in živina, zelo veliko živali. 39 In iz testa, ki so ga prinesli iz Egipta, so spekli nekvašene hlebce. Testo namreč ni bilo kvašeno, ker so jih iz Egipta izgnali, tako da se tam niso mogli več zadrževati in si niso pripravili nobene druge hrane za na pot.+
40 Izraelovi sinovi, ki so bivali+ v Egiptu,+ so na tujem bivali štiristo trideset let.*+ 41 In ob koncu teh štiristo tridesetih let, prav tistega dne, so vse Jehovove čete odšle iz egiptovske dežele.+ 42 To je noč, ki se je je treba spominjati Jehovu v čast, ker jih je izpeljal iz egiptovske dežele. Vsi Izraelovi sinovi naj se iz roda v rod spominjajo te noči Jehovu v čast.+
43 Nato je Jehova Mojzesu in Aronu rekel: »To je odredba glede pashe:+ Pashalne žrtve ne sme jesti noben tujec.+ 44 Vsakega sužnja, kupljenega z denarjem, obrežite,+ šele potem jo lahko jé. 45 Priseljenec in najeti delavec je ne smeta jesti. 46 Jagnje jejte v eni hiši. Nič mesa ne nosite iz hiše in nobene kosti mu ne zlomite.+ 47 Pasho naj praznuje ves izraelski zbor.+ 48 Vzemimo pa, da med vami prebiva kak tujec, ki bi želel praznovati pasho v čast Jehovu. V tem primeru naj se iz njegove hiše obrežejo vsi moški,+ šele potem lahko pristopi in jo praznuje, in naj bo kakor domačin. Pashalne žrtve ne sme jesti noben neobrezan moški. 49 Isti zakon naj velja za domačina in za tujca, ki prebiva med vami.«+
50 In vsi Izraelovi sinovi so storili tako, kakor je Jehova zapovedal Mojzesu in Aronu. Storili so natanko tako.+ 51 Prav tistega dne je Jehova Izraelove sinove z njihovimi četami+ vred izpeljal iz egiptovske dežele.