Ezekiel

33 Od Jehova mi je prišla naslednja beseda: 2 »Sin človekov, govori sinovom svojega ljudstva+ in jim reci:

‚Vzemimo, da nad deželo privedem meč,+ ljudstvo dežele pa enoglasno vzame moža in ga postavi za svojega stražarja.+ 3 Če ta vidi, da nad deželo prihaja meč, pa zatrobi na rog in posvari ljudstvo,+ 4 vendar se tisti, ki sliši glas roga, ne zmeni za svarilo,+ potem pa pride meč in ga pokonča, bo njegova kri prišla na njegovo glavo.+ 5 Slišal je glas roga, vendar se ni zmenil za svarilo, zato bo njegova kri prišla nanj. Če bi poslušal svarilo, bi svojo dušo rešil.+

6 Če pa stražar vidi, da prihaja meč, vendar ne zatrobi na rog+ in ne posvari ljudstva, potem pa pride meč in med njimi pokonča katero dušo, bo ta pokončana zaradi svoje pregrehe,+ toda njeno kri bom zahteval iz stražarjeve roke.‘+

7 Tebe, sin človekov, sem postavil za stražarja Izraelovi hiši.+ Poslušaj besedo iz mojih ust in jih posvari v mojem imenu.+ 8 Če rečem hudobnežu ‚Hudobnež, umrl boš!‘,+ ti pa ne spregovoriš, tako da bi ga posvaril pred njegovo potjo,+ bo ta hudobnež umrl v svoji pregrehi,+ toda njegovo kri bom zahteval iz tvoje roke. 9 Toda če boš hudobneža posvaril pred njegovo potjo, da bi se odvrnil od nje, pa se ne bo odvrnil od svoje poti, bo zaradi svoje pregrehe umrl,+ ti pa boš svojo dušo rešil.+

10 Sin človekov, reci Izraelovi hiši: ‚Vi govorite: »Kako bi mogli živeti,+ ko pa so naši prestopki in naši grehi nad nami in zaradi njih gnijemo?«‘+ 11 Reci jim: ‚»Kakor res živim,« govori Vrhovni gospod Jehova, »ni mi po volji smrt hudobneža,+ ampak si želim, da se hudobni odvrne+ od svoje poti in živi.+ Odvrnite se, odvrnite se od svojih hudobnih poti.+ Zakaj bi namreč morali umreti, o Izraelova hiša?«‘+

12 Sin človekov, reci sinovom svojega ljudstva: ‚Pravičnega njegova pravičnost ne bo rešila ob dnevu, ko se bo pregrešil,+ in hudobnega njegova hudobnost ne bo pogubila ob dnevu, ko se bo odvrnil od svoje hudobnosti.+ Pravičnemu njegova pravičnost ne bo obvarovala življenja ob dnevu, ko bo grešil.+ 13 Če rečem pravičnemu »Živel boš«, on pa se zanaša na svojo pravičnost in ravna krivično,+ se bodo pozabila vsa njegova pravična dejanja. Zaradi krivičnosti, ki jo počenja, bo umrl.+

14 In če rečem hudobnežu »Umrl boš«,+ pa se odvrne od svojega greha+ in začne delati skladno s pravico in pravičnostjo,+ 15 če vrne, kar je vzel v zastavo,+ če povrne, kar je naropal,+ in živi po odredbah življenja, s tem da ne ravna krivično,+ bo živel.+ Ne bo umrl. 16 Nobeden od njegovih grehov, s katerimi se je pregrešil, se mu ne bo več očital.+ Ker ravna v skladu s pravico in pravičnostjo, bo živel.‘+

17 Sinovi tvojega ljudstva pravijo ‚Jehovova pot ni pravična‘,+ v resnici pa njihova pot ni pravična.

18 Če se pravični odvrne od svoje pravičnosti in začne ravnati krivično, bo zaradi tega umrl.+ 19 Če pa se hudobni odvrne od svojega hudobnega početja ter začne ravnati v skladu s pravico in pravičnostjo, bo zaradi tega živel.+

20 Toda vi pravite: ‚Jehovova pot ni pravična.‘+ Vsakega izmed vas, o Izraelova hiša, bom sodil po njegovih dejanjih.«+

21 V dvanajstem letu našega pregnanstva, v desetem mesecu, petega dne v mesecu, je k meni prišel ubežnik iz Jeruzalema+ in rekel: »Mesto je padlo!«+

22 Name pa se je tistega večera, preden je prišel ubežnik, spustila Jehovova roka,+ in Bog mi je odprl usta, preden je ubežnik zjutraj prišel k meni. Usta so se mi odprla in nisem bil več nem.+

23 Tedaj mi je od Jehova prišla naslednja beseda: 24 »Sin človekov, prebivalci teh opustošenih krajev+ govorijo glede Izraelove dežele takole: ‚Abraham je bil sam, vendar je zasedel to deželo.+ Nas pa je mnogo – nam je ta dežela dana v posest.‘+

25 Zato jim reci: ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Vi jeste meso s krvjo vred+ in povzdigujete oči k svojim gnusnim* malikom+ ter prelivate kri.+ In vi naj bi dobili to deželo v posest?+ 26 Zanašate se na svoj meč.+ Počenjate gnusobe+ in vsak oskrunja ženo svojega bližnjega.+ In vi naj bi dobili to deželo v posest?«‘+

27 Reci jim: ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Kakor res živim, tisti, ki so v opustošenih krajih, bodo padli pod mečem,+ tistega, ki je na polju, bom dal za hrano zverem+ in tisti, ki so v utrdbah in jamah,+ bodo umrli od kuge. 28 Deželo bom opustošil,+ postala bo puščava, njen silni ponos bo izginil.+ Izraelove gore bodo opustele,+ tako da ne bo nihče hodil po njih. 29 Zaradi vseh njihovih gnusob, ki so jih počenjali,+ bom opustošil deželo,+ da bo postala puščava. In tedaj bodo vedeli, da sem jaz Jehova.«‘

30 Sin človekov, sinovi tvojega ljudstva se pogovarjajo o tebi ob zidovih in pri hišnih vratih.+ Drug drugemu, vsak svojemu bratu, govorijo: ‚Pojdimo poslušat, kakšna beseda je prišla od Jehova!‘+ 31 In bodo prišli k tebi tako kot ponavadi, sedeli bodo pred teboj kot moje ljudstvo+ in poslušali tvoje besede, vendar jih ne bodo izpolnjevali.+ Kajti s svojimi usti izražajo svoje poželenje in njihovo srce se žene za nepravičnim dobičkom.+ 32 In glej, ti si jim kakor pesem o ljubezni, kakor pevec s prijetnim glasom, ki lepo brenka na strune.+ Slišali bodo tvoje besede, vendar jih ne bo nihče izpolnjeval.+ 33 Ko pa se bo to izpolnilo – in izpolnilo se bo+ – bodo vedeli, da je bil med njimi prerok.«+