4. Mojzesova

16 Tedaj je Kórah,+ ki je bil Izhárjev sin,+ Kehátov+ vnuk in Lévijev+ pravnuk, skupaj z Eliábovima+ sinovoma, Datánom+ in Abirámom,+ ter Péletovim sinom Onom, ki so bili Rúbenovi+ potomci, vstal, 2 in vsi ti so se, skupaj s še dvesto petdesetimi možmi izmed Izraelovih sinov, knezi zbora, ki so bili svetovalci zbora, ugledni možje, dvignili proti Mojzesu. 3 Zbrali so se torej proti+ Mojzesu in Aronu in jima rekli: »Dovolj vaju imamo! Ves zbor je svet,+ vsi v njem, in Jehova je sredi njih.+ Zakaj bi se vidva poviševala nad Jehovovo občino?«+

4 Ko je Mojzes to slišal, je takoj padel na kolena. 5 Nato je Kórahu in vsemu njegovemu zboru rekel: »Zjutraj bo Jehova razodel, kdo je njegov,+ kdo je svet+ in kdo se mu sme bližati,+ in tisti, ki ga bo izbral,+ se mu bo bližal. 6 Tole storite: Ti, Kórah, in ves tvoj zbor+ vzemite kadilnice+ 7 in dajte jutri vanje ognja in na vrh kadilo pred Jehovom. Tisti, ki ga bo Jehova izbral,+ je svet. Dovolj je bilo, Lévijevi sinovi!«+

8 Nato je Mojzes Kórahu še rekel: »Poslušajte, prosim, Lévijevi sinovi. 9 Ali vam ni dovolj, da vas je Izraelov Bog odbral+ iz Izraelovega zbora in vas privedel k sebi, da bi opravljali službo, povezano z Jehovovim svetim šotorom, ter stali pred zborom in mu stregli?+ 10 Tebe in vse tvoje brate, Lévijeve sinove, je pripeljal k sebi. Ali si hočete zdaj prilastiti še duhovniško službo?+ 11 Zato se ti in ves tvoj zbor v resnici zbirate proti Jehovu.+ In kaj je Aron, da godrnjate nad njim?«+

12 Pozneje je Mojzes dal poklicati še Eliábova sinova, Datána in Abiráma,+ toda onadva sta rekla: »Ne bova prišla!+ 13 Ali ni dovolj že to, da si nas pripeljal iz dežele, v kateri sta tekla mleko in med, da bi nas pokončal v tej pustinji,+ da se zdaj postavljaš še za kneza nad nami?+ 14 Glej, nisi nas pripeljal v deželo, v kateri bi tekla mleko in med,+ in nisi nam dal v dediščino polj in vinogradov. Ali hočeš tem ljudem iztakniti oči? Midva ne bova prišla!«

15 Tedaj se je Mojzes zelo razjezil in Jehovu rekel: »Ne oziraj se na njihovo žitno daritev.+ Vzel jim nisem niti enega osla in nikomur nisem storil škode.«+

16 Kórahu pa je Mojzes rekel:+ »Jutri se ti in ves tvoj zbor postavite pred Jehova,+ ti, oni in Aron. 17 Vzemite vsak svojo kadilnico in dajte vanjo kadilo. Nato naj vsak svojo kadilnico prinese pred Jehova, dvesto petdeset kadilnic. Tudi ti in Aron vzemita vsak svojo kadilnico.« 18 Vzeli so torej vsak svojo kadilnico, dali vanjo ognja in na vrh še kadilo ter se skupaj z Mojzesom in Aronom postavili k vhodu v shodni šotor. 19 Ko je Kórah pri vhodu v shodni šotor zbral proti njima ves zbor,+ se je vsemu zboru prikazala Jehovova slava.+

20 Tedaj je Jehova Mojzesu in Aronu rekel: 21 »Ločita+ se od tega zbora, da ga pri priči pokončam.«+ 22 Tedaj sta padla na kolena, se priklonila do tal in rekla: »O Bog, Bog življenjske sile v vsakršnem telesu!+ Mar se boš razjezil na ves zbor, če je grešil en mož?«+

23 Jehova pa je Mojzesu naročil: 24 »Reci zboru: ‚Pojdite stran od šotorov Kóraha, Datána in Abiráma!‘«+

25 Zatem se je Mojzes skupaj z Izraelovimi starešinami+ odpravil k Datánu in Abirámu. 26 Zboru pa je rekel: »Prosim vas, umaknite se od šotorov teh hudobnežev in se ne dotikajte ničesar, kar je njihovega,+ da ne boste umrli zaradi vseh njihovih grehov!« 27 Nemudoma so se umaknili od šotorov Kóraha, Datána in Abiráma. Datán in Abirám pa sta prišla ven ter se skupaj z ženami, sinovi in otročiči postavila k vhodu svojih šotorov.+

28 Tedaj je Mojzes rekel: »Da me je vse to, kar sem storil, poslal delat Jehova in da tega ne počnem po svoji volji,+ boste spoznali po tem:+ 29 Če bodo ti ljudje umrli tako, kakor umrejo vsi ljudje, in bodo kaznovani tako, kakor so kaznovani vsi ljudje,+ potem me ni poslal Jehova.+ 30 Če pa bo Jehova storil nekaj novega+ in bo zemlja odprla svoja usta ter jih skupaj z vsem, kar imajo, pogoltnila+ in se bodo živi pogreznili v šeól*,+ potem boste spoznali, da so bili ti ljudje nespoštljivi do Jehova.«+

31 In takoj ko je nehal govoriti vse te besede, so se tla pod njimi razklala.+ 32 Zemlja je odprla svoja usta in pogoltnila nje, njihove družine, vse Kórahove ljudi z vsem imetjem vred.+ 33 Živi so se torej pogreznili v šeól skupaj z vsemi svojimi in zemlja jih je pokrila,+ tako da so izginili izmed občine.+ 34 Vsi Izraelci, ki so bili okoli njih, so se ob njihovem vpitju razbežali. Govorili so: »Bojimo se, da ne bi zemlja pogoltnila še nas!«+ 35 Tedaj je od Jehova prišel ogenj+ in požrl tistih dvesto petdeset mož, ki so darovali kadilo.+

36 Nato je Jehova Mojzesu rekel: 37 »Eleázarju, sinu duhovnika Arona, naroči, naj s pogorišča pobere kadilnice,+ in mu reci: ‚Raztrosi ogenj tja, ker so svete, 38 četudi so to kadilnice mož, ki so grešili proti lastni duši.+ Iz njih naj naredijo tanke kovinske plošče in z njimi obložijo oltar,+ ker so jih prinesli pred Jehova in so zato postale svete. Bodo naj v znamenje Izraelovim sinovom.‘«+ 39 Duhovnik Eleázar je torej pobral bakrene kadilnice,+ ki so jih prinesli tisti, ki so zgoreli, in prekovali so jih v obložne plošče za oltar, 40 kar naj bi Izraelove sinove spominjalo, da se ne sme nihče, ki ni Aronov potomec,+ bližati in zažigati kadilo pred Jehovom,+ da se ne bi z njim zgodilo, kakor se je s Kórahom in njegovim zborom,+ tako kakor mu je po Mojzesu rekel Jehova.

41 Toda že drugi dan je ves zbor Izraelovih sinov začel nad Mojzesom in Aronom godrnjati:+ »Vidva sta pomorila Jehovovo ljudstvo.« 42 Ko pa se je zbor zbral proti Mojzesu in Aronu, so se vsi obrnili proti shodnemu šotoru, in glej, prekril ga je oblak, in prikazala se je Jehovova slava.+

43 Mojzes in Aron sta prišla pred shodni šotor.+ 44 In Jehova je Mojzesu rekel: 45 »Pojdita iz tega zbora, da jih pri priči pokončam!«+ Tedaj sta padla na kolena in se priklonila do tal.+ 46 Nato je Mojzes Aronu rekel: »Vzemi kadilnico in daj vanjo ogenj z oltarja,+ na vrh pa kadilo in hitro pojdi k zboru ter opravi zanj poravnavo,+ ker se je razplamtela Jehovova jeza.+ Šiba se je že začela!« 47 Aron je takoj vzel kadilnico, tako kakor mu je naročil Mojzes, ter stekel v sredo zbora. In glej, med ljudstvom se je že začela šiba. Zato je naložil kadilo in začel opravljati poravnavo za ljudstvo. 48 Stal je med mrtvimi in živimi.+ Končno se je šiba ustavila.+ 49 Tako jih je poleg tistih, ki so umrli zaradi Kóraha, umrlo še štirinajst tisoč sedemsto od šibe. 50 Ko se je nazadnje Aron vrnil k Mojzesu k vhodu v shodni šotor, se je šiba ustavila.