5. Mojzesova

32 »Prisluhni, nebo, in bom govoril.

In zemlja naj sliši besede mojih ust.+

 2 Moj pouk bo padal kakor dež,+

moje besede kapljale kakor rosa,+

kakor rahel dež na travo+

in kakor ploha na rastlinje.+

 3 Kajti razglašal bom Jehovovo ime.+

Priznavajte veličino našemu Bogu!+

 4 On je skala, njegovo delo je popolno,+

ker vse njegove poti so pravica.+

On je Bog zvestobe,+ v njem ni nepravičnosti;+

pravičen je in pošten.+

 5 Oni pa ravnajo pogubno,+

niso njegovi otroci, sami so krivi za svojo hibo.+

Pokvarjen in popačen rod so!+

 6 Zakaj ravnaš tako z Jehovom,+

ljudstvo neumno, ki nimaš modrosti?+

Ali ni on tvoj oče, ki te je ustvaril,+

ki te je naredil in te utrdil?+

 7 Spomni se starodavnih dni,+

premisli o letih prejšnjih rodov.

Vprašaj očeta in ti bo povedal,+

svoje starce in ti bodo razložili.+

 8 Ko je Najvišji dal narodom dediščino,+

ko je ločil Adamove sinove,+

je ljudstvom določil mejo+

po številu Izraelovih sinov.+

 9 Jehovov delež je namreč njegovo ljudstvo,+

Jakob je njemu odmerjena dediščina.+

10 Našel ga je v pusti deželi,+

v prazni puščavi, v kateri se sliši zavijanje.+

Ogradil ga je+ in skrbel zanj,+

varoval ga je kakor zenico svojega očesa.+

11 Tako kakor orel spodbuja mladiče k letenju,

lebdi nad njimi,+

razprostira svoje peruti, jih jemlje nanje

in jih nosi na svojih krilih,+

12 tako ga je Jehova sam vodil+

in tujega boga ni bilo z njim.+

13 Dal mu je, da je jezdil na zemeljskih višavah,+

da je jedel poljske pridelke.+

Dajal mu je srkati med iz skale,+

olje iz kremenaste skale,+

14 maslo goveda in mleko drobnice+

s tolščo ovnov vred,

ovne, pasmo bašánsko, in kozle+

z najboljšo pšenico.+

In pil je vino, grozdno kri.+

15 Ko se je Ješurún*+ zredil, je začel brcati.+

(Zredil si se, Ješurún, odebelil, nažrl!)+

Zato je zavrgel Boga, ki ga je naredil,+

in zaničeval Skalo,+ ki ga je rešila.

16 S tujimi bogovi+ so v njem vzbujali ljubosumnost,+

z gnusobami so ga žalili.+

17 Žrtvovali so demonom, ne pa Bogu,+

bogovom, ki jih prej niso poznali,+

novim, ki so se pojavili pred kratkim,+

za katere vaši praočetje niso vedeli.

18 Pozabil si na Skalo, ki te je rodila,+

in iz spomina si izbrisal Boga, ki te je rodil v porodnih bolečinah.+

19 Ko je Jehova to videl, jih je preziral,+

ker so ga njegovi sinovi in njegove hčere razjezili.

20 Zato je rekel: ‚Skril bom svoje obličje pred njimi+

in gledal, kakšen bo potem njihov konec.

So namreč izprijen rod,+

sinovi, v katerih ni zvestobe.+

21 V meni so vzbujali ljubosumnost s tem, kar ni bog;+

jezili so me s svojimi ničevimi maliki.+

Jaz pa bom v njih vzbudil ljubosumnost s tem, kar ni ljudstvo;+

razdražil jih bom z neumnim narodom.+

22 Kajti v moji jezi se je vnel ogenj+

in bo gorel vse do šeóla*, do najnižjega kraja,+

požrl bo zemljo in njen pridelek,+

zanetil bo temelje gora.+

23 Pomnožil bom njihove nesreče;+

svoje puščice bom izstrelil nanje.+

24 Izčrpala jih bo lakota,+ požrla jih bo huda vročica+

in bridko uničenje.+

Nadnje bom poslal zobe zveri+

in strup plazilcev, ki lezejo po prahu.+

25 Zunaj jim bo meč,+

znotraj pa strah,+

jemal mladeniče in device,+

dojenčke in sivolasce.+

26 Moral bi reči »Razkropil jih bom,+

izbrisal bom spomin nanje med smrtnimi ljudmi«,+

27 vendar sem se bal sovražnikovega zasmehovanja,+

da si njihovi nasprotniki tega ne bi napačno razlagali+

in govorili: »Naša roka je močnejša,+

vsega tega ni storil Jehova.«+

28 Izrael je narod brez preudarnosti,+

med njimi ni razumnosti*.+

29 Ko bi le bili modri!+ Potem bi o tem premišljevali.+

Razmišljali bi, kakšen bo njihov konec.+

30 Kako bi jih mogel eden poditi tisoč

in dva pognati v beg deset tisoč,+

če jih njihova Skala ne bi prodala+

in če jih Jehova ne bi izročil sovražnikom?

31 (Njihova skala namreč ni kakor naša Skala,+

to priznavajo celo naši sovražniki.)+

32 Kajti njihova trta je od sódomske trte

in z gomórskih teras.+

Njihovo grozdje je strupeno,

njihovi grozdi so grenki.+

33 Njihovo vino je strup velikih kač,

strašen kobrin strup.+

34 Ali ni vse to shranjeno pri meni,

zapečateno v moji zakladnici?+

35 Moje je maščevanje in povračilo.+

Ob določenem času jim bo noga spodrsnila,+

saj je blizu dan njihove nesreče+

in se hitro približuje to, kar je pripravljeno zanje.‘+

36 Jehova bo namreč sodil svoje ljudstvo+

in mu bo žal za svoje služabnike,+

ko bo videl, da jim je zmanjkalo moči

in da je ostal samo nebogljen in ničvreden človek.

37 Rekel bo: ‚Kje so njihovi bogovi,+

skala, pri kateri so iskali zatočišče,+

38 tisti, ki so jedli tolščo njihovih žrtev+

in pili vino njihovih pitnih daritev?+

Naj vstanejo in vam pomagajo.+

Naj vam bodo za zavetje.+

39 Vidite zdaj, da sem jaz Bog+

in da poleg mene ni drugih bogov.+

Jaz usmrčujem in jaz oživljam.+

Jaz zadajam hude rane+ in jaz ozdravljam,+

in nikogar ni, ki bi lahko rešil iz moje roke.+

40 Jaz dvigam roko proti nebu

in prisegam:+ »Kakor res živim na vekomaj.«+

41 Ko naostrim svoj bleščeči se meč+

in s svojo roko sežem po sodbi,+

se bom maščeval svojim nasprotnikom+

in povrnil tistim, ki me sovražijo.+

42 Svoje puščice bom upijanil s krvjo,+

s krvjo ubitih in ujetih.+

Moj meč bo jedel meso,

glave sovražnikovih voditeljev.‘+

43 Veselite se, narodi, z njegovim ljudstvom,*+

ker bo maščeval kri svojih služabnikov.+

Povrnil bo svojim nasprotnikom+

in storil poravnavo za zemljo svojega ljudstva.«