Habakuk

3 Molitev preroka Habakúka v obliki žalostink*: 2 O Jehova, slišal sem o tebi.+ Zbal sem se, o Jehova, tvojih dejanj.+

Sredi let jih oživi! Sredi let jih razodeni! Ko se boš srdil, ne pozabi izkazati usmiljenja.+

3 Bog je prišel iz Temána, Sveti z gore Parán.+ (Sélah)*+

Njegovo dostojanstvo je prekrilo nebo,+ z njegovo hvalo se je napolnila zemlja.+

4 Njegov sijaj je bil kakor sončna svetloba.+ Iz njegove roke sta izhajala dva žarka, tam se je skrivala njegova moč.+

5 Pred njim je šla kuga,+ za njegovimi nogami pa huda vročica.+

6 Obstal je, da bi stresel zemljo.+ Pogledal je in prestrašil narode, da so vztrepetali.+

Večne gore so se zdrobile,+ hribi, ki obstajajo na veke, so se pogreznili.+ To so njegove poti od davnih časov.

7 Videl sem stisko nad kušánskimi šotori. Zatresla so se šotorska pregrinjala v madijánski deželi.+

8 Ali si se, o Jehova, razsrdil na reke?+ Ali se jeziš na reke, ali se srdiš na morje?+ Kajti jezdil si na svojih konjih;+ tvoji bojni vozovi so prinesli rešitev.+

9 Tvoj lok je odkrit in gol.+ Prisege rodov so izrečene.+ (Sélah) Z rekami si razcepil zemljo.+

10 Gore so te videle, obšle so jih hude bolečine.+ Divjala je močna nevihta. Vodna globočina se je oglasila,+ visoko je dvignila svoje roke.

11 Sonce in luna sta obstala+ v svojem vzvišenem prebivališču.+ Tvoje puščice so švigale kakor svetloba.+ Od bliskanja tvoje sulice je bilo vse svetlo.+

12 Korakal si po zemlji in izvrševal obsodbo. V jezi si mlatil narode kakor žito.+

13 Izšel si, da bi rešil svoje ljudstvo,+ da bi rešil svojega maziljenca. Zdrobil si poglavarja hudobneževe hiše;+ uničena je od temelja do strehe.+ (Sélah)

14 Z njegovimi kopji si prebodel+ glavo njegovih bojevnikov, ko so privršali nadme, da bi me razkropili.+ Silno so se veselili, kakor tisti, ki hočejo požreti ubožca na skrivnem kraju.+

15 S svojimi konji si se pognal skozi morje, skozi gmoto prostranih voda.+

16 Slišal sem, in trebuh se mi je vznemiril, ob tem zvoku so mi ustnice vztrepetale. V kosti mi je prišla gniloba,+ vse to me je vznemirilo. Mirno bom čakal na dan stiske,+ ko bo prišel nad ljudstvo,+ da bi ga napadel.

17 Tudi če smokva ne bo cvetela+ in na trti ne bo pridelka, če oljka ne bo obrodila in terase ne bodo dajale hrane,+ če bo v staji zmanjkalo ovc in v ogradah ne bo živine,+

18 se bom vseeno veselil v Jehovu,+ radoval se bom v Bogu moje rešitve.+