Jeremija

2 In prišla mi je Jehovova beseda:+ 2 »Pojdi in zakliči Jeruzalemu: ‚Takole govori Jehova:+ »Dobro se spominjam srčne dobrotljivosti*, ki si jo kazala* v svoji mladosti,+ tvoje ljubezni, ko si bila še zaročena,+ in tega, kako si hodila za menoj v pustinji, v deželi, v kateri se ne seje.+ 3 Izrael je bil svet Jehovu,+ prvina njegovega pridelka.«‘+ ‚Vsak, ki bi ga hotel požreti, bi si nakopal krivdo.+ Zadela bi ga nesreča,‘ je rekel Jehova.«+

4 Poslušajte Jehovovo besedo, o Jakobova hiša+ in vse rodbine Izraelove hiše.+ 5 Jehova govori takole: »Kaj so vaši očetje našli krivičnega na meni,+ da so se oddaljili od mene+ ter šli za ničevimi maliki+ in tudi sami postali ničevi?+ 6 Niso govorili: ‚Kje je Jehova, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele,+ ki nas je vodil skozi pustinjo, skozi deželo sušnih ravnic+ in jam, skozi suho deželo+ in deželo goste teme,+ skozi deželo, po kateri ni nihče hodil in v kateri ni noben človek prebival?‘

7 In privedel sem vas v deželo sadovnjakov, da bi jedli njen sad in njene dobrote.+ Toda vi ste prišli in mojo deželo onečastili, mojo dediščino ste spremenili v nekaj ostudnega.+ 8 Duhovniki niso govorili: ‚Kje je Jehova?‘+ In tisti, ki jim je bilo zaupano poučevanje postave, me niso poznali.+ Pastirji so grešili proti meni+ in preroki so prerokovali v Baalovem imenu,+ hodili so za tistimi, ki ne morejo koristiti.+

9 ‚Zato se bom še naprej pravdal z vami,‘+ govori Jehova, ‚in s sinovi vaših sinov se bom pravdal.‘+

10 ‚Pojdite v obmorske kraje Kitímcev+ in poglejte! Pošljite sporočilo v Kedár+ in skrbno raziščite, ali se je že kdaj zgodilo kaj takega.+ 11 Ali je kak narod zamenjal svoje bogove+ s tistimi, ki v resnici sploh niso bogovi?+ Toda moje ljudstvo je zamenjalo mojo slavo z nečim, kar ne more koristiti.+ 12 Začudeno strmite nad tem, o nebesa, in trepetajte od silne groze,‘ govori Jehova,+ 13 ‚saj je moje ljudstvo storilo dvoje zlo: zapustilo je mene,+ izvor žive vode,+ in si izkopalo vodnjake, razpokane vodnjake, ki ne držijo vode.‘

14 ‚Ali je Izrael služabnik?+ Ali je suženj, rojen v hiši? Zakaj je postal plen? 15 Zoper njega rjovejo mladi levi,+ povzdigujejo svoj glas.+ Njegovo deželo so spremenili v grozljiv prizor. Njegova mesta so požgana, tako da v njih nihče ne prebiva.+ 16 Tudi sinovi Nofa*+ in Tahpanhésa+ se pasejo po tvojem temenu.+ 17 Ali nisi tega storil sam sebi, s tem da si zapustil Jehova, svojega Boga,+ ko te je vodil po poti?+ 18 In zdaj, zakaj bi šel po poti v Egipt,+ da bi pil šihórske* vode?+ In zakaj bi šel po poti v Asirijo,+ da bi pil vode iz Reke*? 19 Tvoja hudobnost naj te pouči,+ tvoja nezvestoba naj te opomni!+ Spoznaj in uvidi, da je to, da si zapustil Jehova, svojega Boga, nekaj hudega in bridkega;+ in nisi se me zbal,‘+ govori Vrhovni+ gospod, Jehova nad vojskami.

20 ‚Že zdavnaj sem zlomil tvoj jarem,+ raztrgal sem tvoje vezi. Ti pa si rekla »Ne bom ti služila« in si na vsakem visokem hribu in pod vsakim zelenim drevesom+ ležala ter se prostituirala.+ 21 Zasadil sem te kot žlahtno rdečo sorto,+ kot dobro seme. Zakaj si se mi potem spridila v izrojene mladike tuje trte?‘+

22 ‚Tudi če bi se umila z lugom in bi uporabila veliko mila,+ bi bila tvoja pregreha pred menoj še vedno kakor madež,‘+ govori Vrhovni gospod Jehova. 23 Kako moreš govoriti ‚Nisem se onečastila,+ nisem šla za Baali‘?+ Poglej svojo pot v dolini!+ Glej, kaj si naredila! Ti si hitra mlada kamela, ki brezciljno teka po svojih poteh, 24 ti si zebra,+ ki je navajena na pustinjo in ki sope v hrepenenju svoje duše+ – kdo jo more ustaviti, ko pride njen čas parjenja? Nihče od teh, ki jo iščejo, se ne bo utrudil; našli jo bodo, ko bo prišel njen mesec. 25 Pazi, da ti noga ne postane bosa in grlo žejno.+ Ti pa si rekla: ‚Ne, zaman je!+ Zaljubila sem se v tujce+ in za njimi bom šla.‘+

26 Tako kakor je sram tatu, ko ga zasačijo, tako je sram tudi Izraelovo hišo+ – njo, njene kralje, njene kneze, njene duhovnike in njene preroke.+ 27 Drevesu govorijo ‚Ti si moj oče‘+ in kamnu ‚Ti si me rodil‘. Meni pa kažejo hrbet, ne obraz.+ Toda ko jih bo zadela nesreča, bodo rekli: ‚Vstani in nas reši!‘+

28 Kje so tvoji bogovi, ki si si jih naredil?+ Naj vstanejo, če te morejo rešiti ob času tvoje nesreče.+ Kajti tvojih bogov, o Juda, je toliko kot tvojih mest.+

29 ‚Zakaj se pravdate z menoj?+ Zakaj vsi grešite zoper mene?‘+ govori Jehova. 30 Zaman sem tepel vaše sinove;+ discipliniranja* niso sprejeli.+ Vaš meč požira vaše preroke kakor lev, ki pleni.+ 31 Vi, ki pripadate temu rodu, razmislite o Jehovovi besedi!+

Ali sem za Izrael postal pustinja+ ali dežela, ki jo prekriva gosta tema? Zakaj moje ljudstvo govori ‚Mi hodimo naokrog in k tebi se ne bomo več vrnili‘?+ 32 Ali lahko devica pozabi svoje okrasje, nevesta svoj pas? Toda moje ljudstvo me pozablja že brezštevilne dni.+

33 Zakaj si pripravljaš pot, da bi iskala ljubezen? Zato si svoje poti tudi navadila na hudobnost.+ 34 Na tvojem oblačilu je kri duš+ nedolžnih revežev.+ Njihovo kri sem našel po vsem oblačilu, toda niso bili zasačeni pri vlomu.+

35 Ti pa praviš: ‚Nedolžna sem. Njegova jeza se je gotovo odvrnila od mene.‘+

Glej, pravdal se bom s teboj, ker govoriš: ‚Nisem grešila.‘+ 36 Zakaj to svoje menjavanje poti jemlješ tako na lahko?+ Tudi Egipta se boš sramovala,+ tako kakor si se sramovala Asirije.+ 37 Zato boš tudi šla in si z rokami pokrivala glavo,+ kajti Jehova je zavrgel tiste, na katere si se zanašala; z njimi ti ne bo šlo po sreči.«