4. Mojzesova
13 Jehova je Mojzesu rekel: 2 »Pošlji može, da si ogledajo kánaansko deželo, ki jo bom dal Izraelovim sinovom.+ Iz vsakega očetnega rodu pošljite po enega moža, in vsak izmed njih naj bo knez.«+
3 Mojzes jih je torej po Jehovovem ukazu odposlal iz paránske pustinje.+ Vsi možje so bili poglavarji Izraelovih sinov. 4 Njihova imena so: iz Rúbenovega rodu Zakúrjev sin Šamúa, 5 iz Símeonovega rodu Horíjev sin Šafát, 6 iz Judovega rodu Jefunéjev sin Kaleb,+ 7 iz Isahárjevega rodu Jožefov sin Jigál, 8 iz Éfraimovega rodu Nunov sin Hošéa,+ 9 iz Benjaminovega rodu Rafújev sin Paltí, 10 iz Zábulonovega rodu Sodíjev sin Gadiél, 11 iz Jožefovega rodu,+ za Manásejev rod,+ Susíjev sin Gadí, 12 iz Danovega rodu Gemalíjev sin Amiél, 13 iz Áserjevega rodu Mihaelov sin Setúr, 14 iz Néftalijevega rodu Vofsíjev sin Nahbí 15 in iz Gadovega rodu Mahíjev sin Geuél. 16 To so imena mož, ki jih je Mojzes poslal ogledat deželo. Nunovega sina Hošéa pa je Mojzes preimenoval v Jozueta*.+
17 Ko jih je tako Mojzes poslal ogledat kánaansko deželo, jim je rekel: »Pojdite tu gor do Négeba,+ nato pa se povzpnite v gore.+ 18 Poglejte, kakšna je dežela+ in kakšni so ljudje, ki tam živijo, ali so močni ali šibki, ali jih je malo ali veliko. 19 Poglejte, kakšna je dežela, v kateri živijo, ali je dobra ali slaba, kakšna so mesta, v katerih prebivajo, ali so to tabori ali trdnjave, 20 kakšna je zemlja, ali je rodovitna ali nerodovitna,+ in ali je tam drevje ali ga ni. Bodite pogumni+ in prinesite nekaj sadu te dežele.« Bil je namreč ravno čas, ko je dozorelo prvo grozdje.+
21 Šli so torej in si ogledali deželo od zinske pustinje+ do Rehóba,+ do hamátske meje.+ 22 Šli so gor do Négeba+ in nato prišli v Hebrón.+ Tam so živeli Anákovi potomci:+ Ahimán, Šešáj in Talmáj.+ Hebrón+ pa je bil zgrajen sedem let pred Zóanom+ v Egiptu. 23 Ko so prišli v dolino* Eškóla,+ so tam odrezali mladiko z enim grozdom,+ in tega sta na drogu nosila dva moža. Prinesli so tudi nekaj granatnih jabolk+ in smokev. 24 To dolino so zaradi grozda, ki so ga tam odrezali Izraelovi sinovi, poimenovali Eškól*.+
25 Ko je preteklo štirideset dni,+ so se vrnili iz dežele, ki so jo ogledovali. 26 Prišli so torej k Mojzesu in Aronu ter k vsemu zboru Izraelovih sinov v Kádeš v paránski pustinji.+ Njima in vsemu zboru so prinesli poročilo in jim pokazali sadove dežele. 27 Poročali so mu torej: »Šli smo v deželo, v katero si nas poslal, in v njej res tečeta mleko in med.+ To so njeni sadovi.+ 28 Toda ljudstvo, ki živi v deželi, je močno in mesta so utrjena in zelo velika.+ Tudi Anákove potomce smo videli tam.+ 29 Na področju Négeba+ živijo Amalečáni,+ v gorah živijo Hetéjci, Jebuséjci+ in Amoréjci,+ ob morju in vzdolž Jordana pa živijo Kanaánci.«+
30 Tedaj je Kaleb+ skušal ljudstvo pomiriti, da bi prisluhnili Mojzesu, in je rekel: »Pojdimo tja gor, ne odlašajmo, saj bomo deželo zagotovo osvojili. Gotovo jo bomo zavzeli.«+ 31 Toda možje, s katerimi je šel gor, so rekli: »Ne moremo iti nad to ljudstvo, ker je močnejše od nas.«+ 32 In niso nehali Izraelovim sinovom poročati slabo+ o deželi, ki so si jo ogledali. Govorili so: »Dežela, skozi katero smo šli, da smo si jo ogledali, je dežela, ki požira svoje prebivalce. Vsi ljudje, ki smo jih videli v njej, so neobičajno veliki.+ 33 Res, v njej smo videli nefile*, Anákove sinove,+ ki izvirajo od nefilov. Sami sebi smo se zdeli kakor kobilice in taki smo bili tudi v njihovih očeh.«+