3 Odpravil se je v Damask, in ko je bil že blizu mesta, ga je nenadoma obsijala svetloba z neba.+ 4 Padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: »Savel, Savel, zakaj me preganjaš?« 5 Savel je vprašal: »Gospod, kdo si?« Glas mu je odgovoril: »Jaz sem Jezus,+ ki ga ti preganjaš.+ 6 Zdaj pa vstani in pojdi v mesto. Tam boš izvedel, kaj moraš narediti.« 7 Možje, ki so potovali s Savlom, so stali zraven in od osuplosti onemeli. Slišali so sicer, da nekdo govori, videli pa niso nikogar.+ 8 Savel je zatem vstal, in čeprav je imel oči odprte, ni nič videl. Zato so ga prijeli za roko in peljali v Damask.

13 Opoldne sem na poti, o kralj, videl svetlobo, ki je bila svetlejša od sončne. Švignila je z neba in obsijala mene in tiste, ki so potovali z menoj.+ 14 In ko smo vsi popadali po tleh, sem zaslišal glas, ki mi je po hebrejsko rekel: ‚Savel, Savel, zakaj me preganjaš? Če brcaš proti ostnu*, se lahko poškoduješ.‘ 15 Jaz pa sem vprašal: ‚Gospod, kdo si?‘ Gospod je odgovoril: ‚Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš.