Psalmi
TRETJA KNJIGA
(Psalmi 73–89)
Asáfova+ pesem.
73 Bog je zares dober z izraelskim ljudstvom, s temi, ki so čistega srca.+
4 So zdravi in polni energije.*+
Ko umrejo, umrejo brez bolečin.
8 Posmehujejo se in govorijo slabe stvari.+
Ošabni so in grozijo z nasiljem.+
9 Hvalijo se, ker mislijo, da so tako visoko kot nebesa.
S svojim jezikom se širokoustijo po zemlji.
10 Zato se Božje ljudstvo obrača k njim
in pije njihovo vodo, ki je je v izobilju.
11 Hudobni govorijo: »Kako pa naj bi Bog vedel, kaj delamo?+
Ali Najvišji res ve vse?«
13 Res sem se zaman trudil ohraniti čisto srce
in si zaman umival roke, da bi pokazal, da sem nedolžen.+
15 Toda če bi o vsem tem javno govoril,
bi izdal tvoje ljudstvo.
16 Ko sem hotel to razumeti,
je bilo boleče zame,
17 dokler nisem vstopil v veličastno Božje svetišče
in spoznal, kakšna bo njihova prihodnost.
18 Res, na spolzka tla jih postavljaš.+
Vodiš jih v propad.+
Nenadoma bo prišel njihov strašni konec!
20 Kakor človek pozabi sanje, ko se zbudi,
tako boš ti, o Jehova, ko boš vstal, zavrgel njih.
22 Bil sem nerazsoden, ničesar nisem mogel razumeti.
V tvojih očeh sem bil kakor nerazumna žival.
25 Kdo mi je v nebesih pomembnejši od tebe?
In dokler imam tebe, ne potrebujem ničesar drugega na zemlji.+
27 Res, vsi, ki so daleč od tebe, bodo izginili.
Pokončal boš vsakega, ki ti je nezvest in te zapusti*.+
28 Zame pa je dobro, da se bližam Bogu.+
K Vrhovnemu gospodu Jehovu sem se zatekel,
da bi oznanjal vsa njegova dela.+