Druga Mojzesova knjiga

5 Potem sta Mojzes in Aron šla k faraonu in mu rekla: »Izraelov Bog Jehova pravi: ‚Pusti mojemu ljudstvu oditi v pustinjo, da bi tam meni v čast praznovalo praznik.‘« 2 Toda faraon je rekel: »Kdo je Jehova,+ da bi ga moral poslušati in pustiti Izraelcem, da odidejo?+ Ne poznam Jehova in tudi Izraelcem ne bom dovolil, da odidejo.«+ 3 Onadva pa sta rekla: »Bog Hebrejcev je govoril z nami. Zato te prosimo, da nam dovoliš za tri dni oditi v pustinjo*. Tam hočemo žrtvovati našemu Bogu Jehovu,+ da ne bo nad nas poslal bolezni ali meča.« 4 Egiptovski kralj jima je odgovoril: »Mojzes in Aron, zakaj odvračata ljudstvo od dela? Vrnite se na delo!«+ 5 Faraon je še dodal: »Glejta, koliko ljudstva zdaj dela v deželi, vidva pa hočeta, da vsi ti ljudje prekinejo delo!«

6 Faraon je še istega dne nadzornikom in delovodjem zapovedal: 7 »Ne dajajte več ljudstvu slame za izdelovanje opeke.+ Naj si jo gredo sami nabirat! 8 Vendar od njih še naprej zahtevajte toliko opeke, kot so jo izdelovali do sedaj. Ne zmanjšujte jim norme! Leni so, zato tudi vpijejo: ‚Hočemo iti, hočemo žrtvovati našemu Bogu!‘ 9 Naj še bolj trdo delajo! Naj jim ne zmanjka dela, pa ne bodo poslušali laži.«

10 Tako so nadzorniki+ in delovodje šli in ljudstvu sporočili: »Faraon je rekel: ‚Ne bom vam več dajal slame. 11 Pojdite in si jo sami priskrbite, kjer koli jo lahko najdete. Toda pri delu se od vas ne bo zahtevalo nič manj.‘« 12 Nato se je ljudstvo razkropilo po vsej egiptovski deželi, da bi po požetih poljih nabiralo slamo. 13 Nadzorniki so na ljudi pritiskali: »Vsak dan mora vsak od vas dokončati svoje delo, tako kot takrat, ko ste še dobivali slamo.« 14 Poleg tega so tepli delovodje, ki so jih postavili nad Izraelce.+ Hoteli so vedeti: »Zakaj niste ne včeraj ne danes izdelali zahtevane količine opek, tako kot ste to delali prej?«

15 Zato so delovodje Izraelcev šli k faraonu in se mu pritožili: »Zakaj tako ravnaš z nami, svojimi služabniki? 16 Ne dobimo nič slame, kljub temu se od nas zahteva: ‚Delajte opeko!‘ Pretepajo nas, čeprav so v resnici krivi tvoji ljudje.« 17 On pa je rekel: »Leni ste, leni!+ Zato pravite: ‚Hočemo iti, hočemo žrtvovati Jehovu!‘+ 18 Pojdite, vrnite se na delo! Slame ne boste dobili, toda vseeno morate narediti zahtevano količino opeke!«

19 Delovodje Izraelcev so uvideli, da so v hudih težavah zaradi ukaza »Dnevne količine opeke nikakor ne smete zmanjšati«. 20 Ko so prihajali od faraona, so se srečali z Mojzesom in Aronom, ki sta jih čakala. 21 Takoj so jima rekli: »Naj Jehova pogleda vajina dejanja in vama sodi, saj so nas faraon in njegovi služabniki zaradi vaju zasovražili. Tako je, kot če bi jim dala meč v roko, da nas pobijejo.«+ 22 Mojzes se je nato obrnil na Jehova in mu rekel: »Jehova, zakaj pustiš, da to ljudstvo trpi? Zakaj si me poslal? 23 Odkar sem šel k faraonu in z njim govoril v tvojem imenu,+ ravna s tem ljudstvom še slabše,+ ti pa svojega ljudstva še zdaleč nisi rešil.«+