26 Job je odgovoril:
2 »Si pa res pomagal obnemoglemu!
Res si rešil nemočnega!+
3 Čudovito si svetoval tistemu, ki nima modrosti!+
Velikodušno si razodel svojo modrost!
4 Komu to govoriš?
Od kod ti te ideje?
5 Pred Bogom trepetajo nemočni mrtveci,
čeprav so nižje od voda in tistih, ki živijo v njih.
6 Grob je razkrit pred njim,+
kraj propadanja je odkrit.
7 Bog je razpel severno nebo čez praznino,+
zemljo ima obešeno na ničemer.
8 Z vodo napolnjuje svoje oblake,+
pa vendar se oblaki pod njeno težo ne razpočijo.
9 Zakriva pogled na svoj prestol,
čez njega razteza svoj oblak.+
10 On je zarisal obzorje na površju voda,+
določil je mejo med svetlobo in temo.
11 Stebri neba se tresejo,
otrpnejo od strahu, ko Bog povzdigne svoj glas.
12 S svojo močjo razburka morje,+
s svojim razumom zdrobi morsko pošast.+
13 S svojim dihom očisti nebo,
s svojo roko prebode izmuzljivo kačo.
14 Glej, to so zgolj drobci njegovih dejanj,+
le blag šepet slišimo o njem.
Kdo potem lahko razume njegovo mogočno grmenje?«+