Jozue

5 To, da je Jehova posušil vode Jordana pred očmi Izraelcev, da so lahko šli čez, so slišali vsi amoréjski+ kralji, ki so bili na zahodni strani* Jordana, in vsi kánaanski+ kralji, ki so bili ob morju. Zaradi Izraelcev so se zelo prestrašili*+ in so izgubili ves pogum*.+

2 Takrat je Jehova Jozuetu rekel: »Iz kremena si naredi nože in obreži+ izraelske moške, ki še niso bili obrezani*.« 3 Jozue je torej iz kremena naredil nože in obrezal izraelske moške pri Gibeát Aralótu*.+ 4 Razlog, zakaj jih je Jozue obrezal, je bil naslednji: Vsi moški, ki so odšli iz Egipta in so bili zmožni za boj*, so po odhodu iz Egipta pomrli med potovanjem skozi pustinjo.+ 5 Vsi ti, ki so odšli iz Egipta, so bili obrezani, vsi tisti pa, ki so se rodili po odhodu iz Egipta med potovanjem skozi pustinjo, niso bili obrezani. 6 Izraelci so 40 let+ hodili po pustinji, dokler niso pomrli vsi moški, zmožni za boj, ki so odšli iz Egipta in ki niso ubogali Jehova.+ Tem je Jehova prisegel, da jim nikoli ne bo dal videti dežele,+ glede katere je Jehova njihovim praočetom prisegel, da jo bo dal svojemu ljudstvu*,+ deželo, v kateri tečeta mleko in med.+ 7 V to deželo je namesto njih pripeljal njihove sinove.+ Te je Jozue obrezal, ker jih niso obrezali med potovanjem.

8 Vsi moški so, potem ko so bili obrezani, ostali v taboru, dokler niso okrevali.

9 Nato je Jehova Jozuetu rekel: »Danes sem vas opral egiptovske sramote*.« Zato se ta kraj vse do danes imenuje Gilgál*.+

10 Izraelci so še naprej taborili v Gilgálu na sušnih ravnicah Jêrihe in tam so na večer 14. dne v mesecu praznovali pasho*.+ 11 Naslednji dan, dan po pashi*, so začeli jesti pridelke dežele, in sicer nekvašeni kruh+ in praženo zrnje. 12 Od tistega dne, ko so začeli jesti pridelke dežele, se mana ni več pojavljala. Izraelci je niso več dobivali,+ ampak so tega leta začeli jesti pridelke kánaanske dežele.+

13 Jozue je nekega dne, ko je bil blizu Jêrihe, pred seboj nenadoma zagledal moškega+ z mečem v roki.+ Stopil je k njemu in ga vprašal: »Ali si na naši strani ali na strani naših nasprotnikov?« 14 Moški mu je odgovoril: »Ni tako, kot misliš. Prihajam kot poveljnik* Jehovove vojske.«+ Ob teh besedah je Jozue padel na kolena, se priklonil do tal in ga vprašal: »Moj gospod, kaj mi* želiš povedati?« 15 Poveljnik* Jehovove vojske je Jozuetu rekel: »Sezuj si sandale, ker je kraj, na katerem stojiš, svet.« Jozue je nemudoma naredil tako.+