Jeremija
17 »Greh Judovega ljudstva je zapisan z železnim pisalom.
Z diamantno konico je vrezan v ploščo njihovega srca
in v rogove njihovih oltarjev.
2 Še njihovi sinovi se spominjajo teh oltarjev in svetih kolov*+
ob košatih drevesih, na visokih hribih,+
3 na gorah daleč od mest.
O Judovo ljudstvo, tvoje bogastvo, vse tvoje zaklade, bom dal za plen+
– da, tvoje višave* bom dal za plen zaradi grehov, storjenih na tvojem ozemlju.+
4 Sam boš zapravil dediščino, ki sem ti jo dal.+
Naredil bom, da boš služil svojim sovražnikom v deželi, ki je ne poznaš.+
Zanetili ste namreč mojo jezo, da je vzplamtela kot ogenj.*+
Vedno bo gorel.«
5 Tako pravi Jehova:
»Preklet naj bo človek*, ki zaupa v ljudi,+
ki se zanaša na človeško moč+
in ki se v srcu oddaljuje od mene, od Jehova.
6 Postal bo kakor osamljeno drevo v puščavi.
Ko bo prišlo kaj dobrega, tega ne bo okusil.
Živel bo v izsušenih krajih v pustinji,
v slani deželi, neprimerni za življenje.
8 Postal bo kakor drevo, ki je zasajeno ob vodi
in poganja svoje korenine k potoku.
Ko bo prišla vročina, je ne bo občutil,
njegovo listje bo še naprej bujno.+
V sušnem letu ne bo zaskrbljen
niti ne bo nehal rojevati sadu.
9 Srce je bolj zahrbtno* od česar koli drugega in je v obupu pripravljeno narediti vse*.+
Kdo ga lahko razume?
10 Jaz, Jehova, preiskujem srce,+
preiskujem najgloblje misli*,
da bi vsakemu dal to, kar si zasluži za svoje vedenje,
za svoja dela.+
11 Jerebici, ki zbira* to, česar ni znesla,
je podoben človek, ki si pridobiva bogastvo na nepošten način.+
Sredi njegovega življenja ga bo bogastvo zapustilo
in na koncu bo jasno, da je nespameten.«
13 O Jehova, Izraelovo upanje,
vsi, ki te zapustijo, bodo osramočeni.
Tisti, ki odpadejo od tebe*, bodo izginili kakor besede, zapisane v prah,+
ker so zapustili tebe, Jehova, vir žive vode.+
14 O Jehova, ozdravi me in bom ozdravljen.
Reši me in bom rešen,+
saj hvalim tebe.
15 Glej, ljudje mi pravijo:
»Kaj je s tem, kar je Jehova objavil?+
Naj se vendar izpolni!«
16 Jaz pa ti kot pastir nisem nehal slediti
niti nisem komaj čakal na dan nesreče.
Dobro veš, kaj vse so moje ustnice govorile,
vse to se je dogajalo pred tvojimi očmi.
17 Ne straši me!
Ti si moje zatočišče v dnevu nesreče.
Naj se jih polasti groza,
vendar ne dovoli, da bi se groza polastila mene.
19 Jehova mi je rekel: »Postavi se h glavnim vratom*, skozi katera Judovi kralji vstopajo in izstopajo, nato pa pojdi še k vsem drugim jeruzalemskim vratom.+ 20 Tam reci: ‚Judovi kralji, vsi Judovci in vsi prebivalci Jeruzalema, ki vstopate skozi ta vrata, poslušajte, kaj vam Jehova sporoča. 21 Jehova pravi: »Glejte, da ne boste na šábatni* dan nosili nikakršnega bremena niti da ga ne boste prinašali skozi jeruzalemska vrata.+ 22 Na šábatni* dan ne nosite iz svojih hiš nobenega bremena in ne opravljajte nobenega dela.+ Šábatni dan naj vam bo svet, tako kot sem zapovedal vašim prednikom.+ 23 Vendar niso poslušali, niso prisluhnili. Iz svoje trme niso hoteli ubogati niti se niso pustili poučiti*.«‘+
24 ‚»Če pa me boste vi skrbno ubogali,« govori Jehova, »in na šábatni* dan ne boste prinašali nobenega bremena skozi vrata tega mesta niti ne boste opravljali nobenega dela, ampak boste imeli šábatni dan za svet dan,+ 25 bodo kralji in kraljevi sinovi*, ki sedijo na Davidovem prestolu,+ prihajali skozi vrata tega mesta na vozovih in na konjih. Prihajali bodo kralji in kraljevi sinovi, Judovci in prebivalci Jeruzalema.+ In to mesto bo vedno naseljeno. 26 Ljudje bodo prihajali iz mest na Judovem, iz okolice Jeruzalema, iz Benjaminove dežele,+ iz nižavja,+ z gorovja in iz Négeba* ter bodo v mojo hišo, Jehovovo hišo, prinašali žgalne daritve,+ žrtve,+ žitne daritve,+ kadilno smolo in zahvalne žrtve.+
27 Toda če me ne boste ubogali – če šábatnega* dneva ne boste imeli za svet dan, če boste na šábatni dan nosili bremena in jih prinašali skozi jeruzalemska vrata – bom zažgal mestna vrata. Ogenj bo pogoltnil jeruzalemske utrjene stolpe+ in nihče ga ne bo pogasil.«‘«+