Job
4 Rove koplje daleč od človeških prebivališč,
na pozabljenih krajih, kamor človek sicer ne stopi.
Nekateri se spuščajo tja in privezani na vrveh delajo.
6 Tam v kamnih ležijo safirji
in v prahu se skriva zlato.
8 Mogočne zveri še niso stopile nanjo,
mlad lev ni hodil po njej.
9 Človek s svojo roko lomi kremen,
goram spodkopava temelje in jih prevrača.
11 Zajezuje izvire rek
in na svetlo prinaša to, kar je skrito.
12 Toda kje je mogoče najti modrost?+
13 Noben človek ne prepozna njene vrednosti.+
Nikjer na zemlji je ni mogoče najti.
14 Vodne globine pravijo: ‚Tukaj je ni!‘
In morje govori: ‚Pri meni je ni!‘+
17 Ne zlato ne steklo se ne moreta primerjati z njo,
tudi v zameno za posodo iz čistega* zlata je ni mogoče dobiti.+
18 Korale in kristali niso omembe vredni,+
saj je modrost dragocenejša od mošnjička, polnega biserov.
20 Toda od kod prihaja modrost?
22 Uničenje in smrt pravita:
‚Slišala sva samo, da se govori o njej.‘
23 Bog pa ve, kje jo najti.
Samo on ve, kje prebiva,+
24 saj njegov pogled seže do skrajnega konca zemlje
in vidi vse, kar je pod nebom.+
in izmeril vse vode,+
26 ko je določil deževna obdobja+
in nevihtnemu oblaku določil pot,+
27 je v svojih delih videl modrost in jo pojasnil;
utrdil jo je in jo preizkusil.
28 Človeku pa je rekel: