Prva knjiga kraljev

3 Salomon je postal zet faraona, egiptovskega kralja. Poročil se je z njegovo hčerjo+ in jo pripeljal v Davidovo mesto,+ da je tam živela, dokler ni dokončal svoje palače,+ Jehovove hiše+ in obzidja okrog Jeruzalema.+ 2 Toda ljudstvo je še vedno darovalo žrtve na višavah*,+ saj hiša v čast Jehovovemu imenu takrat še ni bila zgrajena.+ 3 Salomon je imel rad Jehova in se je ravnal po odredbah, ki jih je dobil od svojega očeta Davida, le da je na višavah* daroval žrtve in žgalne daritve.+

4 Kralj Salomon je šel v Gibeón darovat žrtve, saj je bila tam najpomembnejša višava*.+ Na tamkajšnjem oltarju je daroval 1000 žgalnih žrtev.+ 5 V Gibeónu se mu je ponoči v sanjah prikazal Jehova. »Povej, kaj želiš, da ti dam,« mu je rekel Bog.+ 6 Salomon je odgovoril: »Svojemu služabniku, mojemu očetu Davidu, si izkazoval veliko vdano ljubezen, ker ti je služil zvesto in pravično ter iz poštenega srca. To veliko vdano ljubezen mu izkazuješ še danes, saj si na njegov prestol posadil njegovega sina.+ 7 Moj Bog Jehova, ti si mene, svojega služabnika, postavil za kralja namesto mojega očeta Davida, čeprav sem še mlad* in neizkušen.+ 8 Tvoj služabnik vlada tvojemu izbranemu ljudstvu,+ ljudstvu, ki je tako veliko, da ga ni mogoče prešteti niti določiti njegovega števila. 9 Zato mi daj poslušno srce, da bom mogel soditi tvojemu ljudstvu+ ter razsojati med dobrim in slabim.+ Kdo je namreč zmožen soditi temu tvojemu številnemu* ljudstvu?«

10 Jehovu je bilo všeč, da je Salomon prosil za to.+ 11 Rekel je: »Ker nisi prosil ne za dolgo življenje, ne za bogastvo, ne za smrt svojih sovražnikov, ampak si prosil za razumnost*, da bi znal pravilno soditi,+ 12 bom izpolnil tvojo željo.+ Dal ti bom modrost in razumnost*,+ tako da ti nihče pred teboj ne nihče za teboj ne bo enak.+ 13 Dal pa ti bom tudi tisto, česar me nisi prosil+ – bogastvo in slavo+ – tako da ti ne bo enakega med kralji, vse dokler boš živ.+ 14 In če boš tako kot tvoj oče David hodil po mojih poteh,+ s tem da boš izpolnjeval moje uredbe in moje zapovedi, ti bom dal tudi dolgo življenje.«+

15 Ko se je Salomon zbudil, je ugotovil, da so to bile sanje. Nato je šel v Jeruzalem, stopil pred Skrinjo Jehovove zaveze in daroval žgalne žrtve in mirovne daritve+ ter priredil pojedino za vse svoje služabnike.

16 V tistem času sta pred kralja stopili dve prostitutki. 17 Prva ženska je rekla: »Moj gospod, s to žensko živiva v isti hiši in rodila sem, ko je bila doma. 18 Tretji dan po mojem porodu je rodila tudi ona. Bili sva skupaj, bili sva sami. Z nama v hiši ni bilo nikogar drugega. 19 Ponoči pa je njen sin umrl, ker se je med spanjem ulegla nanj. 20 Zato je sredi noči, medtem ko sem jaz spala, vstala in vzela mojega sina, ki je bil poleg mene. Mojega sina je vzela v svoje naročje, svojega mrtvega sina pa je položila v moje naročje. 21 In ko sem zjutraj vstala, da bi podojila svojega sina, sem videla, da je mrtev. Toda ko sem si ga natančno ogledala, sem ugotovila, da to ni moj sin.« 22 Druga ženska pa je rekla: »Ne, živi otrok je moj, mrtvi pa je tvoj!« Toda prva ji je ugovarjala: »Ni res, mrtvi otrok je tvoj, živi pa je moj!« Tako sta se prepirali pred kraljem.

23 Na koncu je kralj rekel: »Ena pravi: ‚Moj sin je ta, ki živi, tvoj pa je ta, ki je umrl!‘ Toda druga pravi: ‚Ni res, tvoj sin je ta, ki je umrl, moj pa je ta, ki živi!‘« 24 Zatem je ukazal: »Prinesite mi meč!« Ko so mu prinesli meč, 25 je rekel: »Živega otroka presekajte na pol! Eno polovico dajte eni ženski in drugo polovico drugi.« 26 Takoj ko je mama živega otroka to slišala, jo je iz ljubezni do sina stisnilo pri srcu, zato je kralja rotila: »Prosim, moj gospod, daj živega otroka njej! Samo ne usmrti ga!« Toda druga ženska je rekla: »Ne bo niti moj niti tvoj! Naj ga kar presekajo!« 27 Takrat je kralj rekel: »Ne usmrtite ga! Živega otroka dajte prvi ženski, ona je njegova mama.«

28 Za to razsodbo so izvedeli vsi Izraelci. Prevzelo jih je strahospoštovanje do kralja,+ saj so videli, da mu je Bog dal modrost, da sodi pravično.+