Nahum
3 Gorje krvavemu mestu!
V njem je polno prevar in ropov.
Nikoli ne neha pleniti!
2 Slišim pokanje biča in drdranje koles,
vidim konje, ki drvijo, in bojne vozove, ki poskakujejo.
3 Vidim jezdece na konjih, lesketanje mečev, bleščanje sulic,
množico pobitih, kupe mrličev
– truplom ni konca.
Ljudje se spotikajo ob trupla.
4 Vse to je zato, ker se to mesto kakor prostitutka nenehno prostituira.
Privlačno je in očarljivo ter izurjeno v čaranju.
S svojim prostituiranjem lovi v past narode in s svojim čaranjem ljudstva.
5 »Poslušaj, ukrepal bom proti tebi*,« govori Jehova nad vojskami.+
»Krilo ti bom dvignil čez obraz,
tako da bodo narodi videli tvojo goloto
in kraljestva tvojo sramoto.
Kdo bo sočustvoval z njimi?‘
Kje naj najdem koga, ki te bo tolažil?
8 Ali si boljša od No Amóna*,+ ki je ležal ob nilskih kanalih?+
Obdajale so ga vode,
morje je bilo njegovo bogastvo in njegovo obzidje.
9 Etiopija in Egipt sta bila neusahljiv vir njegove moči.
Putéjci+ in Líbijci so mu bili v pomoč.+
Otroke so mu raztreščili na vseh uličnih vogalih,
za njegove vodilne ljudi so žrebali
in vse njegove vplivne ljudi so vklenili v okove.
11 Tudi ti se boš opotekala od pijanosti.+
Zatekla se boš v skrivališče.
Iskala boš zatočišče pred sovražnikom.
12 Vse tvoje utrdbe so kakor fige s prvimi zrelimi sadeži:
če jih kdo potrese, padejo v usta tistim, ki jih hočejo požreti.
13 Tvoji vojaki so kakor ženske.
Vrata tvoje dežele bodo na stežaj odprta tvojim sovražnikom.
Zapahe na tvojih mestnih vratih bo pogoltnil ogenj.
14 Pripravi si zalogo vode za obleganje!+
Utrdi svoje utrdbe.
Stopi v blato in teptaj glino,
vzemi v roko kalup za opeko.
15 Vendar te bo kljub temu pogoltnil ogenj.
Meč te bo pokončal.+
Uničila te bosta, kakor mlade kobilice uničijo rastlinje.+
Kar naj bo tvojega ljudstva tako veliko kot mladih kobilic!
Da, naj ga bo tako veliko kot kobilic!
16 Tvoji trgovci so se namnožili – več jih je kakor zvezd na nebu.
Mlada kobilica sleče svojo kožo in odleti.
17 Tvoji stražarji so kakor kobilice
in tvoji častniki so kakor roj kobilic.
Na hladen dan se zatečejo v kamnite ograde,
toda ko posije sonce, odletijo proč
in nihče ne ve, kje so.
18 O asirski kralj, tvoji pastirji so zaspani,
tvoji dostojanstveniki ostajajo doma.
Tvoji ljudje so razkropljeni po gorah
in nikogar ni, da bi jih zbral.+
19 Ko bo prišla nesreča, ti ne bo pomoči.
Tvoja rana je neozdravljiva.