Evangelij po Marku
10 Potem je od tam prišel na ozemlje na drugi strani Jordana, ki meji z Judejo. K njemu je spet prišlo veliko ljudi in on jih je kot ponavadi začel učiti.+ 2 K njemu so pristopili tudi farizeji, da bi ga preizkusili. Vprašali so ga, ali je dovoljeno, da se mož razveže od žene.+ 3 Toda Jezus jih je vprašal: »Kaj vam je zapovedal Mojzes?« 4 Odgovorili so mu: »Mojzes je možu dovolil, da ženi napiše odslovilno pismo in se od nje razveže.«+ 5 Jezus pa jim je rekel: »To zapoved vam je napisal zaradi vašega zakrknjenega srca.+ 6 Vendar v Svetih spisih piše, da je Bog* na začetku ‚ustvaril moškega in žensko‘+ 7 in da bo ‚zato moški zapustil očeta in mamo,+ 8 in postala bosta eno*‘.+ Tako nista več dva, ampak eno. 9 Kar je torej Bog združil*, naj noben človek ne ločuje.«+ 10 Ko so bili spet v hiši, so ga učenci začeli spraševati glede tega. 11 On pa jim je rekel: »Vsak, ki se od svoje žene razveže in se poroči z drugo, prešuštvuje+ in s tem prvi ženi naredi krivico. 12 In če se ženska, potem ko se razveže od moža, poroči z drugim, prešuštvuje.«+
13 Ljudje so k Jezusu začeli prinašati otroke, da bi se jih dotaknil, toda učenci so te ljudi oštevali.+ 14 Ko je Jezus to videl, se je razjezil in jim rekel: »Pustite otrokom, naj pridejo k meni. Ne branite jim, saj je takšnim namenjeno Božje kraljestvo.+ 15 Zagotavljam vam: kdor Božjega kraljestva ne sprejme kakor majhen otrok, nikakor ne bo prišel vanj.«+ 16 Otroke je jemal v naročje in jih blagoslavljal, tako da je nanje polagal roke.+
17 Ko se je Jezus ravno odpravljal, je pritekel neki moški, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri Učitelj, kaj moram narediti, da bi podedoval večno življenje?«+ 18 Jezus mu je rekel: »Zakaj me imenuješ dobri? Dober je samo Bog, nihče drug.+ 19 Zapovedi poznaš: ‚Ne ubijaj*,+ ne prešuštvuj,+ ne kradi,+ ne laži, ko pričaš,+ ne goljufaj,+ spoštuj svojega očeta in svojo mamo.‘«+ 20 Moški mu je rekel: »Učitelj, vse to izpolnjujem že od mladosti.« 21 Jezus je moškega pogledal in mu z naklonjenostjo rekel: »Eno ti še manjka: Prodaj, kar imaš, in denar daj revnim, pa boš imel zaklad v nebesih. Potem pridi in hodi za menoj.«+ 22 Toda moškega so te besede potrle in je žalosten odšel, saj je bil zelo bogat.+
23 Jezus je pogledal naokoli in svojim učencem rekel: »Kako težko bodo tisti, ki imajo veliko denarja, prišli v Božje kraljestvo!«+ 24 Toda učenci so se ob njegovih besedah začudili. Zato jim je Jezus spet rekel: »Otroci, zelo težko je priti v Božje kraljestvo! 25 Lažje kamela pride skozi šivankino uho, kakor pa bogat človek vstopi v Božje kraljestvo.«+ 26 Učenci so bili še bolj presenečeni in so ga* vprašali: »Kdo je potem sploh lahko rešen?«+ 27 Jezus jih je pogledal naravnost v oči in jim rekel: »Ljudem se to zdi nemogoče, Bogu pa ne. Bogu je mogoče vse.«+ 28 Peter mu je rekel: »Mi smo zapustili vse in šli za teboj.«+ 29 Nato je Jezus rekel: »Zagotavljam vam: nikogar ni, ki bi zaradi mene in dobre novice zapustil hišo, brate, sestre, mamo, očeta, otroke ali polja,+ 30 pa ne bi zdaj, v tem času, dobil stokrat toliko – hiš, bratov, sester, mam, otrok in polj – skupaj s preganjanji,+ v prihodnji stvarnosti* pa večno življenje. 31 Toda mnogi, ki so zdaj prvi, bodo zadnji in mnogi, ki so zdaj zadnji, bodo prvi.«+
32 Jezus je skupaj z učenci potoval v Jeruzalem. Hodil je prvi in učenci so mu sledili. Učenci so bili začudeni, druge, ki so šli za njimi, pa je postajalo strah. Jezus je 12 apostolov spet odpeljal stran od drugih in jim začel govoriti o tem, kar ga bo doletelo:+ 33 »Glejte, zdaj gremo v Jeruzalem, kjer bo Sin človekov izročen višjim duhovnikom in pismoukom. Ti ga bodo obsodili na smrt in izročili ljudem iz drugih narodov, 34 ki se bodo iz njega norčevali, pljuvali vanj, ga bičali in ubili. Toda tri dni kasneje bo vstal.«+
35 Nato sta k Jezusu stopila Zebedéjeva sinova, Jakob in Janez,+ in mu rekla: »Učitelj, rada bi, da za naju narediš vse, kar te bova prosila.«+ 36 Vprašal ju je: »Kaj hočeta, da naredim za vaju?« 37 Odgovorila sta: »Daj, da bova sedela v tvoji slavi,+ eden na tvoji desni in drugi na tvoji levi.« 38 Jezus pa jima je rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali lahko pijeta iz keliha, iz katerega jaz pijem? Ali se lahko krstita s krstom, s katerim se krščujem jaz?«+ 39 Odgovorila sta mu: »Lahko.« Jezus jima je nato rekel: »Iz keliha, iz katerega jaz pijem, bosta res pila in s krstom, s katerim se jaz krščujem, bosta res krščena.+ 40 Vendar o tem, kdo bo sedel na moji desni oziroma na moji levi, ne odločam jaz. Ta mesta so že pripravljena za tiste, ki bodo tam sedeli.«
41 Ko je to slišalo ostalih deset, so se na Jakoba in Janeza razjezili.+ 42 Toda Jezus jih je vse poklical k sebi in jim rekel: »Vi veste, da narodom tisti, ki veljajo za njihove vladarje, gospodujejo in da jih imajo pomembni ljudje pod svojo oblastjo.+ 43 Med vami pa ne sme biti tako. Kdor koli hoče postati med vami velik, mora drugim streči,+ 44 in kdor koli hoče biti med vami prvi, mora biti vsem suženj. 45 Saj tudi Sin človekov ni prišel zato, da bi mu drugi stregli, ampak da on streže drugim+ in dá svoje življenje kot odkupnino za mnoge.«+
46 Nato so prišli v Jêriho. Ko pa so Jezus, njegovi učenci in precej drugih ljudi odhajali iz Jêrihe, je ob cesti sedel slepi berač Bartimáj (Timájev sin).+ 47 Ko je slišal, da gre mimo Jezus Nazaréčan, je začel vpiti: »Davidov Sin,+ Jezus, usmili se me!«+ 48 Ob tem so mu začeli mnogi govoriti, naj utihne, on pa je še bolj vpil: »Davidov Sin, usmili se me!« 49 Zato se je Jezus ustavil in rekel: »Pokličite ga!« Poklicali so torej slepega in mu rekli: »Kar pogumno! Vstani, kliče te!« 50 Slepi je vrgel s sebe vrhnje oblačilo, skočil pokonci in pohitel k Jezusu. 51 Jezus ga je vprašal: »Kaj lahko naredim zate?« Slepi mu je odgovoril: »Rabuní*, povrni mi vid.« 52 Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je ozdravila.«+ Slepemu se je vid takoj povrnil+ in šel je za Jezusom.