Ezekiel

20 V sedmem letu*, desetega dne petega meseca, so prišli nekateri od izraelskih starešin in se usedli pred mene, da bi vprašali Jehova za nasvet. 2 Takrat je z menoj spregovoril Jehova: 3 »Sin človekov, izraelskim starešinam reci: ‚Vrhovni gospod Jehova pravi takole: »Ali prihajate, da bi me vprašali za nasvet? ‚Pri samem sebi prisegam, da vam ne bom odgovoril,‘+ govorim jaz, Vrhovni gospod Jehova.«‘

4 Ali si pripravljen objaviti obsodbo proti njim?* Ali si pripravljen objaviti obsodbo proti njim, sin človekov? Povej jim, kakšne nagnusne stvari so počeli njihovi predniki.+ 5 Reci jim: ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Tistega dne, ko sem izbral izraelsko ljudstvo,+ sem prisegel* Jakobovim potomcem in se jim razodel v egiptovski deželi.+ Da, prisegel sem jim in rekel: ‚Jaz sem Jehova, vaš Bog.‘ 6 Tistega dne sem jim prisegel, da jih bom odpeljal iz egiptovske dežele in jih pripeljal v deželo, ki sem jo izbral* zanje, v deželo, v kateri tečeta mleko in med+ in je najlepša med vsemi deželami. 7 Rekel sem jim: ‚Vsak izmed vas naj odvrže nagnusne stvari, ki jih častite. Ne onečaščajte se z egiptovskimi nagnusnimi maliki*.+ Jaz sem Jehova, vaš Bog.‘+

8 Toda uprli so se mi in me niso hoteli poslušati. Niso odvrgli nagnusnih stvari, ki so jih častili, in egiptovskih nagnusnih malikov niso zapustili.+ Zato sem obljubil, da bom v egiptovski deželi izlil svoj bes nanje, da bom nanje stresel vso svojo jezo. 9 Toda tega nisem naredil, in to zaradi svojega imena, da se ne bi oskrunilo v očeh narodov, med katerimi so živeli.+ Razodel sem se jim* namreč pred narodi, ko sem jih* rešil iz egiptovske dežele.+ 10 Zato sem jih iz egiptovske dežele odpeljal v pustinjo.+

11 Dal sem jim svoje odredbe in jim razodel svoje odloke,+ da bi tistega, ki bi jih izpolnjeval, ohranili pri življenju.+ 12 Dal sem jim tudi šábate*,+ da bi bili za znamenje,+ ki bi jih spominjalo, da sem jaz, Jehova, tisti, ki jih posvečuje.

13 Toda Izraelci so se mi v pustinji uprli.+ Niso živeli po mojih odredbah in niso se ravnali po mojih odlokih, ki človeka, če jih izpolnjuje, ohranijo pri življenju. Moje šábate* so hudo kršili. Zato sem obljubil, da bom v pustinji nanje izlil svojo veliko jezo in jih iztrebil.+ 14 Toda tega nisem naredil, in to zaradi svojega imena, da se ne bi oskrunilo v očeh narodov, vpričo katerih sem jih odpeljal iz Egipta.+ 15 V pustinji sem jim prisegel, da jih ne bom pripeljal v deželo, ki sem jim jo dal,+ deželo, v kateri tečeta mleko in med+ in je najlepša med vsemi deželami. 16 Niso se namreč ravnali po mojih odlokih in niso živeli po mojih odredbah ter so kršili moje šábate*, saj so raje častili svoje nagnusne malike.+

17 Toda usmilil sem se jih* in jih nisem uničil, nisem jih iztrebil v pustinji. 18 Njihovim sinovom sem v pustinji+ rekel: ‚Po odredbah svojih očetov ne ravnajte,+ njihovih odlokov ne upoštevajte in z njihovimi nagnusnimi maliki se ne onečaščajte. 19 Jaz sem Jehova, vaš Bog. Živite po mojih odredbah in upoštevajte moje odloke ter ravnajte po njih.+ 20 Posvečujte moje šábate*+ in naj bodo za znamenje, ki vas bo spominjalo, da sem jaz vaš Bog Jehova.‘+

21 Toda sinovi so se mi uprli.+ Niso živeli po mojih odredbah in niso upoštevali mojih odlokov, ki človeka, če jih izpolnjuje, ohranijo pri življenju. Kršili so moje šábate*. Zato sem obljubil, da bom v pustinji izlil svoj bes nanje, da bom nanje stresel vso svojo jezo.+ 22 Toda tega nisem naredil,+ in to zaradi svojega imena,+ da se ne bi oskrunilo v očeh narodov, vpričo katerih sem jih odpeljal iz Egipta. 23 V pustinji sem jim tudi prisegel, da jih bom razkropil med narode in razpršil po deželah,+ 24 ker niso upoštevali mojih odlokov, ker so zavrgli moje odredbe+ in kršili moje šábate* ter častili nagnusne malike svojih prednikov.+ 25 Pustil sem jim, da so imeli uredbe, ki niso bile dobre, in odloke, ki jih niso mogli ohraniti pri življenju.+ 26 Pustil sem jim, da so se oskrunili s svojimi žrtvami – ko so v ognju žrtvovali* vsakega prvorojenega otroka+ – da bi jih uničil in da bi spoznali, da sem jaz Jehova.«‘

27 Zato, o sin človekov, Izraelcem povej: ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Tudi vaši predniki so me žalili s tem, da so mi bili nezvesti. 28 Pripeljal sem jih v deželo, glede katere sem jim prisegel, da jim jo bom dal.+ Toda ko so videli kak visok hrib ali kako košato drevo,+ so tam darovali svoje žrtve in prinašali svoje žaljive darove. Tam so darovali daritve v prijeten* vonj in izlivali svoje pitne daritve. 29 Zato sem jih vprašal: ‚Zakaj hodite na to višavo*?‘ (Še danes se ta kraj imenuje Višava.)«‘+

30 Izraelcem reci: ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Ali se ne onečaščate tako, kakor so se vaši predniki, ko so častili svoje nagnusne malike*?+ 31 Ali se še vedno, vse do današnjega dne onečaščate s tem, da darujete žrtve vsem svojim nagnusnim malikom in svoje sinove žrtvujete v ognju*?+ In jaz naj bi vam odgovoril, ko me sprašujete za nasvet, o izraelsko ljudstvo?«‘+

‚»Pri samem sebi prisegam,« govori Vrhovni gospod Jehova, »da vam ne bom odgovoril.+ 32 Vi pravite: ‚Bodimo kakor drugi narodi, kakor narodi drugih dežel, ki častijo* les in kamenje.‘+ Toda to, kar želite, se ne bo uresničilo.«‘«

33 »‚»Pri samem sebi prisegam,« govori Vrhovni gospod Jehova, »da bom kraljeval nad vami. Z veliko in silno močjo* vas bom kaznoval. Nad vas bom izlil svojo veliko jezo.+ 34 Pripeljal vas bom iz ljudstev ter vas zbral iz dežel, kamor ste bili razkropljeni. To bom naredil z veliko in silno močjo* ter z veliko jezo.+ 35 Pripeljal vas bom v pustinjo ljudstev in vam tam iz oči v oči sodil.+

36 Kakor sem sodil vašim prednikom v pustinji egiptovske dežele, tako bom sodil tudi vam,« govori Vrhovni gospod Jehova. 37 »Popeljal vas bom pod pastirsko palico+ in vas obvezal z zavezo. 38 Toda tiste, ki se mi upirajo in grešijo proti meni, bom odstranil izmed vas.+ Odpeljal jih bom iz dežele, v kateri živijo kot tujci, ampak v izraelsko deželo ne bodo prišli.+ In takrat boste morali spoznati, da sem jaz Jehova.«

39 Vam, o Izraelci, Vrhovni gospod Jehova pravi takole: »Pojdite, služite vsak svojemu nagnusnemu maliku.+ Ampak vedite tole: Če me ne boste začeli poslušati, boste nosili posledice. Prišel bo čas, ko s svojimi žrtvami in svojimi nagnusnimi maliki ne boste več mogli oskrunjati mojega svetega imena.«+

40 »Na moji sveti gori, na visoki izraelski gori,«+ govori Vrhovni gospod Jehova, »mi bodo služili vsi Izraelci, kolikor jih je v deželi.+ Tam mi boste v veselje in tam bom zahteval vaše prispevke in najboljši del vaših darov, vse vaše svete reči.+ 41 Ko vas bom odpeljal iz ljudstev in vas zbral iz dežel, kamor ste bili razkropljeni,+ mi boste v veselje zaradi prijetnega* vonja vaših žrtev. S tem, kako bom ravnal z vami, se bom izkazal svetega pred očmi drugih narodov.«+

42 »Ko vas bom pripeljal v izraelsko deželo,+ v deželo, ki sem jo s prisego obljubil vašim prednikom, boste spoznali, da sem jaz Jehova.+ 43 Tam se boste spomnili svojega ravnanja in vseh svojih dejanj, s katerimi ste se onečastili.+ Zaradi vsega hudega, kar ste počeli, se boste gnusili sami sebi.+ 44 O Izraelci, to bom naredil za vas zaradi svojega imena.+ Ne bom vas kaznoval v skladu s tem, kar bi si zaslužili za svoja slaba dejanja in pokvarjeno ravnanje. In takrat boste morali spoznati, da sem jaz Jehova,« govori Vrhovni gospod Jehova.‘«

45 Jehova je spet spregovoril z menoj: 46 »Sin človekov, obrni se proti jugu in razglasi besede južnim krajem, prerokuj gozdu v južni deželi. 47 Gozdu na jugu reci: ‚Poslušaj Jehovove besede. Vrhovni gospod Jehova govori takole: »V tebi bom zanetil ogenj,+ ki bo požrl vsako zeleno drevo in vsako suho drevo. Plamteči ogenj ne bo ugasnil,+ ožgal bo vse obraze od juga do severa. 48 Vsi ljudje bodo videli, da sem jaz, Jehova, zanetil ogenj, in ta ne bo ugasnil.«‘«+

49 Nato sem vzkliknil: »Ojoj, Vrhovni gospod Jehova! O meni pravijo: ‚Ta vedno govori v prispodobah*!‘«