Izaija
Ar+ v Moábu je utišan,
ker je bil v eni noči opustošen.
Kir+ Moáb je utišan,
ker je bil v eni noči opustošen.
Moáb žaluje zaradi Nebója+ in Médebe.+
Vsaka glava in vsaka brada je obrita.+
3 Ljudje na njegovih ulicah so oblečeni v raševino*.
Po njegovih strehah in trgih vsi žalujejo.
Prihajajo dol in jokajo.+
Zato oboroženi možje iz Moába kričijo.
Ves Moáb se trese od strahu.
5 Moje srce vpije zaradi Moába.
Njegovi ubežniki so zbežali vse do Zóarja+ in Eglát Šelišíje.+
Na Luhít se vzpenjajo v solzah,
na poti k Horonájimu vpijejo zaradi katastrofe.+
6 Nimrímske vode so usahnile.
Zelena trava se je posušila,
trava je izginila in nikjer ni več nobenega zelenja.
8 Vpitje odmeva po vsem moábskem ozemlju.+
Žalovanje se sliši tja do Eglájima,
žalovanje se sliši vse do Beêr Elíma.
9 Dimónske vode so namreč polne krvi.
Nad Dimón pa bom poslal še nekaj
– leva za tiste, ki bodo bežali iz Moába,
in za tiste, ki bodo ostali v deželi.+