Druga Mojzesova knjiga
8 Nato je Jehova Mojzesu rekel: »Pojdi k faraonu in mu reci: ‚Jehova pravi: »Pusti mojemu ljudstvu oditi, da bi mi služilo.+ 2 Če pa mu ne boš pustil oditi, bom vso tvojo deželo udaril z žabami.+ 3 V Nilu jih bo kar mrgolelo. Prilezle bodo iz vode ter šle v tvojo hišo, v spalnico, na tvojo posteljo, v hiše tvojih služabnikov, med tvoje ljudstvo, v tvoje peči in posode za mesenje testa.+ 4 Žabe bodo šle na tebe, na tvoje ljudstvo in na vse tvoje služabnike.«‘«
5 Jehova je kasneje Mojzesu rekel: »Aronu reci: ‚Roko, v kateri imaš palico, iztegni nad reke, nilske kanale in močvirja, da bodo žabe prišle nad egiptovsko deželo.‘« 6 Aron je iztegnil roko nad egiptovske vode. Žabe so pričele lesti ven in so prekrile egiptovsko deželo. 7 Toda svečeniki* so z uporabo skrivnostne magije naredili enako – tudi oni so nad egiptovsko deželo privedli žabe.+ 8 Nato je faraon poklical Mojzesa in Arona ter jima rekel: »Prosita Jehova, naj mene in moje ljudstvo reši žab,+ saj sem vajinemu ljudstvu pripravljen pustiti, da gre žrtvovat Jehovu.« 9 Mojzes je faraonu rekel: »Tebi prepuščam čast, da mi poveš, kdaj naj prosim Boga, da umakne žabe od tebe, od tvojih služabnikov, od tvojega ljudstva in iz tvojih hiš. Ostale bodo samo v Nilu.« 10 »Jutri,« je odgovoril. Mojzes mu je rekel: »Zgodilo se bo tako, kot si rekel, zato da boš vedel, da ni nikogar, ki bi bil kot naš Bog Jehova.+ 11 Žabe se bodo umaknile od tebe, tvojih hiš, tvojih služabnikov in tvojega ljudstva. Ostale bodo samo v Nilu.«+
12 Tako sta Mojzes in Aron odšla od faraona. Mojzes pa je prosil Jehova glede žab, ki jih je poslal nad faraona.+ 13 Jehova je storil, kar je Mojzes prosil, in žabe so začele poginjati po hišah, dvoriščih in poljih. 14 Nagrabili so jih cele kupe in po deželi se je začel širiti hud smrad. 15 Ko je faraon videl, da je nadloga minila, je zakrknil svoje srce+ in ju ni hotel poslušati, tako kot je rekel Jehova.
16 Jehova je nato Mojzesu rekel: »Aronu reci: ‚Iztegni svojo palico in udari po zemeljskem prahu, tako da se bo ta po vsej egiptovski deželi spremenil v komarje.‘« 17 In storila sta tako. Aron je iztegnil svojo roko in s palico udaril po zemeljskem prahu. Tako so komarji prišli na ljudi in živali. Ves zemeljski prah se je spremenil v komarje po vsej egiptovski deželi.+ 18 Komarje so skušali z uporabo skrivnostne magije narediti tudi svečeniki,+ vendar jim ni uspelo. Komarji so bili na ljudeh in na živalih. 19 Zato so svečeniki faraonu rekli: »To je narejeno z Božjo močjo!«*+ Toda faraonovo srce je ostalo zakrknjeno in ni poslušal, tako kot je rekel Jehova.
20 Potem je Jehova Mojzesu rekel: »Zgodaj zjutraj, ko bo faraon na poti k vodi, stopi k njemu in mu reci: ‚Jehova pravi: »Pusti mojemu ljudstvu oditi, da bi mi služilo. 21 Če pa mu ne boš pustil oditi, bom nad tebe, nad tvoje služabnike, nad tvoje ljudstvo in v tvoje hiše poslal obade. V egipčanskih hišah bo vse polno obadov in tudi tla bodo povsem prekrita z njimi. 22 Tisti dan bom góšensko pokrajino, kjer živi moje ljudstvo, obvaroval, tako da v njej ne bo nobenega obada.+ Po tem boš vedel, da sem jaz, Jehova, tu v deželi.+ 23 Naredil bom razliko med svojim ljudstvom in tvojim ljudstvom. To znamenje se bo zgodilo jutri.«‘«
24 In Jehova je storil tako. Veliki roji obadov so preplavili faraonovo hišo, hiše njegovih služabnikov in vso egiptovsko deželo.+ Dežela je zaradi obadov utrpela veliko škodo.+ 25 Nazadnje je faraon poklical Mojzesa in Arona ter jima rekel: »Pojdite, žrtvujte svojemu Bogu v egiptovski deželi.« 26 Toda Mojzes je rekel: »To ne bi bilo dobro, saj bi svojemu Bogu Jehovu žrtvovali nekaj, kar se Egipčanom gnusi.+ Ali nas ne bi Egipčani kamenjali, če bi pred njihovimi očmi žrtvovali nekaj, kar se jim gnusi? 27 Za tri dni bomo odšli v pustinjo* in tam žrtvovali svojemu Bogu Jehovu, tako kot nam je zapovedal.«+
28 Nato je faraon rekel: »Pustil vas bom, da boste šli v pustinjo in tam žrtvovali svojemu Bogu Jehovu, samo ne pojdite tako daleč. Prosite zame.«+ 29 Mojzes je rekel: »Zdaj bom odšel od tebe in prosil Jehova. Faraon, jutri se bodo obadi umaknili od tebe, tvojih služabnikov in tvojega ljudstva. Samo faraon, ne igraj se več z nami s tem, da ljudstvu ne pustiš oditi, da bi žrtvovalo Jehovu.«+ 30 Potem je Mojzes odšel od faraona in prosil Jehova.+ 31 In Jehova je storil to, kar ga je Mojzes prosil. Obadi so se umaknili od faraona, njegovih služabnikov in njegovega ljudstva. Niti eden ni ostal. 32 Toda faraon je spet zakrknil svoje srce in ljudstva ni izpustil.