Izaija
10 Gorje tistim, ki izdajajo krivične uredbe,+
tistim, ki nenehno pišejo zatiralske odloke,
2 da bi revnim odrekli možnost pritožbe
in uboge med mojim ljudstvom oropali pravice,+
da bi oplenili vdove
4 Nič drugega vam ne bo preostalo, kot da boste čepeli skupaj z drugimi ujetniki
ali pa padali med pobitimi.
Zaradi vašega uporništva se Bogu jeza ne poleže,
ampak je njegova roka še vedno dvignjena, da kaznuje.+
5 Bog govori takole: »Poglej! Asirija!*+
Ta je šiba, s katero kažem svojo jezo;+
palica, ki je v njeni roki, izvršuje mojo obsodbo!
Zapovedal ji bom, naj mu vzame veliko plena, ga izropa
in potepta kakor blato na ulicah.+
7 Toda ona tega ne bo hotela
in bo imela v srcu drugačne namene.
Želi si namreč uničevati,
želi si iztrebiti mnogo narodov.
9 Ali ni Kálne+ kakor Kárkemiš?+
Ali ni Samaríja+ kakor Damask?+
10 Osvojil sem kraljestva, v katerih so častili ničvredne bogove
in v katerih je bilo več izrezljanih podob kot v Jeruzalemu in Samaríji!+
11 Ali ne bom potem tudi Jeruzalemu in njegovim malikom naredil tega,
kar sem naredil Samaríji in njenim ničvrednim bogovom?‘+
12 Ko bom jaz, Jehova, končal vse svoje delo na gori Síon in v Jeruzalemu, bom kaznoval asirskega kralja, ker je predrzen, prevzeten in ošaben.+ 13 Govori namreč:
‚To bom naredil s svojo močno roko
in s svojo modrostjo, ker sem moder.
14 Kakor človek seže z roko v gnezdo,
tako bo moja roka segla po bogastvu ljudstev,
in kakor človek pobere zapuščena jajca,
tako bom jaz pobral vse, kar je na zemlji.
Nihče ne bo zamahnil s svojimi krili, odprl svojih ust ali začivkal.‘«
15 Ali se bo sekira poviševala nad tistega, ki z njo seka?
Ali se bo žaga povzdigovala nad tistega, ki z njo žaga?
Ali lahko šiba+ zavihti tistega, ki jo dvigne?
Ali lahko palica dvigne tistega, ki jo drži?
16 Zato bo Gospod, Jehova nad vojskami,
povzročil, da bodo njeni* krepki možje povsem shirani+
in da bo njeno slavo pogoltnil plamteč ogenj.+
17 Izraelova Luč+ bo postala ogenj+
in Sveti Izraelov bo plamen,
ki bo vzplamtel in v enem dnevu pogoltnil njen* plevel in trnje.
19 V njenem gozdu bo ostalo tako malo dreves,
da jih bo lahko preštel tudi otrok.
20 Tisti dan se preostali Izraelci
in preživeli izmed Jakobovih potomcev
ne bodo več opirali na tistega, ki jih je napadel,+
ampak se bodo zvesto opirali na Jehova,
na Svetega Izraelovega.
24 Zato Vrhovni gospod, Jehova nad vojskami, pravi: »Moje ljudstvo, ki prebivaš na Síonu, ne boj se Asirije, ki te je tepla s šibo+ in dvigovala svojo palico nad tebe, kot je to delal Egipt.+ 25 Še zelo malo namreč in obsodba bo izvršena. V svoji jezi bom pokončal Asirce.+ 26 Jaz, Jehova nad vojskami, bom nad njimi zavihtel bič,+ tako kot takrat, ko sem porazil Madijánce pri Orébovi skali.+ Svojo palico bom iztegnil nad morjem in jo dvignil, kot sem to storil, ko sem se bojeval proti Egipčanom.+
27 Tisti dan bo breme, ki ti ga je naložil asirski kralj, padlo s tvojih ramen+
in jarem, v katerega te je vpregel, bo odstranjen s tvojega vratu.+
Jarem se bo razlomil+ zaradi olja.«
Ráma se trese, Gíbea,+ Savlovo domače mesto,* beži.+
30 Galímska hči, vpij na ves glas!
Láješa, pazi se,
in tudi ti, o nesrečni Anatót!+
31 Madména že beži.
Prebivalci Gebíma si iščejo zavetje.
32 Še danes se bo ustavil v Nobu.+
S pestjo žuga proti gori síonske hčere,
proti jeruzalemskemu hribu.
Najvišja drevesa so posekana
in visoki so ponižani.
34 Drevje v goščavi je posekal z železnim orodjem*.
Mogočni bo podrl libanonska debla.