Izaija

36 V 14. letu vladanja kralja Ezekíja je asirski kralj Senaheríb+ napadel vsa utrjena mesta na Judovem in jih zavzel.+ 2 Asirski kralj je nato iz Lahíša+ poslal h kralju Ezekíju v Jeruzalem svojega glavnega točaja*+ z veliko vojsko. Ustavili so se pri vodovodu, ki je speljan iz gornjega zbiralnika+ in je ob poti k polju pralcev perila.+ 3 Do glavnega točaja so prišli Hilkíjev sin Eljakím,+ ki je bil oskrbnik palače, tajnik Šébna+ in Asáfov sin Joáh, ki je bil letopisec.

4 Glavni točaj jim je rekel: »Prosim, povejte Ezekíju: ‚Veliki kralj, kralj Asirije, pravi: »Zakaj si tako samozavesten?+ 5 Ti sicer praviš, da imaš strategijo in moč, ki sta potrebni za bojevanje – toda vse to so le prazne besede. Na koga se zanašaš, da se mi drzneš upirati?+ 6 Ali se zanašaš na pomoč Egipta, na pomoč tega nalomljenega trsta? Če se kdo nasloni nanj, se mu zarine v dlan in jo prebode. Takšen je faraon, egiptovski kralj, z vsemi, ki se zanašajo nanj.+ 7 Mogoče mi boš rekel: ‚Zaupamo v našega Boga Jehova.‘ Ampak ali nisi ravno ti, Ezekíja, odstranil njegovih višav* in oltarjev+ in naročil ljudem na Judovem in v Jeruzalemu ‚Klanjajte se pred tem oltarjem‘?«‘+ 8 Zdaj pa, prosim, skleni tole stavo z mojim gospodom, kraljem Asirije:+ dal ti bom 2000 konjev, če uspeš najti dovolj jezdecev zanje. 9 Kako ti bo uspelo premagati enega samega upravitelja, najnižjega med služabniki mojega gospoda, ko pa se moraš za bojne vozove in konjenike zanašati na Egipt? 10 Ali misliš, da sem prišel to deželo uničit brez Jehovovega dovoljenja? Sam Jehova mi je rekel: ‚Napadi to deželo in jo uniči!‘«

11 Eljakím, Šébna+ in Joáh so takrat glavnemu točaju rekli:+ »Prosimo, govori z nami, svojimi služabniki, po aramejsko*,+ saj razumemo. Ne govori po judovsko, ker nas ljudje na obzidju slišijo.«+ 12 Toda on je odgovoril: »Moj gospod me s tem sporočilom ni poslal samo k vašemu gospodu in k vam! To se tiče tudi teh ljudi, ki sedijo na obzidju in bodo morali z vami vred jesti svoje iztrebke in piti svoj urin.«

13 Nato je na ves glas zavpil po judovsko:+ »Poslušajte sporočilo velikega kralja, kralja Asirije!+ 14 Kralj pravi: ‚Ne pustite, da vas Ezekíja preslepi, saj vas ne more rešiti.+ 15 Ne pustite, da vas prepriča, da bi zaupali v Jehova,+ ko govori: »Jehova nas bo zagotovo rešil! Asirski kralj ne bo dobil tega mesta!« 16 Ne poslušajte Ezekíja! Jaz, asirski kralj, vam namreč sporočam: »Sklenite mir z menoj in se predajte, pa boste jedli vsak od svoje trte in vsak od svoje fige ter pili vodo iz svojega zbiralnika. 17 Potem bom prišel in vas odpeljal v deželo, ki je podobna vaši deželi,+ v deželo žita in novega vina, deželo kruha in vinogradov. 18 Naj vas Ezekíja ne zavede s tem, ko govori: ‚Jehova nas bo rešil.‘ Ali je lahko kateri od bogov narodov rešil svojo deželo iz mojih rok, rok asirskega kralja?+ 19 Kje so bogovi Hamáta in Arpáda?+ Kje so bogovi Sefarvájima?+ Ali so rešili Samaríjo iz mojih rok?+ 20 Nobeden od vseh bogov teh narodov ni rešil svoje dežele iz mojih rok. Kako neki bi potem lahko Jehova rešil Jeruzalem?«‘«+

21 Oni pa so molčali in mu niso rekli niti besede, saj je kralj ukazal: »Ne odgovarjajte mu!«+ 22 Hilkíjev sin Eljakím, ki je bil oskrbnik palače, tajnik Šébna+ in Asáfov sin Joáh, ki je bil letopisec, so prišli k Ezekíju z raztrganimi oblačili in mu sporočili, kaj je rekel glavni točaj asirskega kralja.