Izaija
21 Objava proti morski pustinji*:+
»Iz pustinje, iz strah vzbujajoče dežele, prihaja nesreča
kakor viharji, ki drvijo z juga.«+
2 Dobil sem strašno videnje:
»Zvijačnež ravna zvijačno
in uničevalec uničuje.
Dvigni se, o Elám! Začni oblegati, o Medija!+
Poskrbel bom, da nihče več ne bo vzdihoval zaradi njega*.«+
Preveč sem zbegan, da bi kaj slišal,
preveč sem vznemirjen, da bi kaj videl.
4 Srce mi razbija, tresem se od groze.
Mrak, ki sem se ga veselil, mi vzbuja strah.
Vstanite, poglavarji, namažite ščit z oljem*.
6 Jehova mi je namreč rekel takole:
»Pojdi, postavi stražarja, da bo povedal, kaj vidi.«
7 Stražar je videl bojne vozove, ki jih vlečejo konji,*
bojne vozove z osli
in bojne vozove s kamelami.
Skrbno je opazoval, res zelo skrbno.
8 Nato je zavpil, kakor zarjove lev:
»Jehova, na stražnem stolpu stojim dan za dnem,
na svojem stražarskem mestu stojim vsako noč.+
9 Poglej, kdo prihaja:
možje na bojnih vozovih, ki jih vlečejo konji!«+
Nato je zaklical:
»Padel je! Babilon je padel!+
Vse izrezljane podobe njegovih bogov je zagnal ob tla, da so se raztreščile!«+
Oznanil sem ti to, kar sem slišal od Jehova nad vojskami, Izraelovega Boga.
Nekdo mi kliče iz Seírja:+
»Stražar, kdaj bo minila noč?
Stražar, kdaj bo minila noč?«
12 Stražar odgovori:
»Prišlo bo jutro, zatem pa spet noč.
Če želite kaj vprašati, vprašajte.
Pridite znova!«
13 Objava glede sušne ravnice:
O karavane Dedánovcev,+
prenočile boste v gozdu na sušni ravnici.
15 Bežijo namreč pred mečem, pred izvlečenim mečem,
pred napetim lokom in krutostjo vojne.
16 Jehova mi je rekel takole: »V natanko enem letu* bo vsa kedárska+ slava izginila. 17 Med kedárskimi bojevniki bo ostalo le še malo lokostrelcev, ker sem tako govoril jaz, Izraelov Bog Jehova.«