Izaija
13 Razglas proti Babilonu,+ ki ga je Amózov sin Izaija+ dobil v videnju:
2 »Na golem hribu postavite signalni drog+ za vojake.
Pokličite jih, mahajte jim,
da bodo vstopili skozi vrata dostojanstvenikov.
3 Jaz sem dal zapoved tem, ki sem jih izbral*.+
Svoje vojake, ki se veselijo in so ponosni, sem poklical,
da bom po njih kaznoval tiste, ki v meni vzbujajo jezo.
4 Poslušajte! V gorah se sliši hrumenje množice,
hrup številnega ljudstva!
Poslušajte! Vrvež kraljestev,
vrvež zbranih narodov!+
Jaz, Jehova nad vojskami, zbiram vojsko za vojno.+
6 Žalujte, ker se je približal Jehovov dan!
Prišel bo in prinesel uničenje od mene, Vsemogočnega.+
Zvijajo se od krčev in bolečin
kakor ženska, ki rojeva.
Z grozo v očeh gledajo drug drugega
in na obrazih se jim riše trpljenje.
9 Jehovov dan prihaja,
strašen, poln besa in plamteče jeze,
da spremeni deželo v grozljiv prizor+
in iz nje iztrebi njene grešnike.
Sonce bo temno že ob svojem vzhodu
in luna ne bo dajala svetlobe.
Zatrl bom ponos predrznih
in ošabnost tiranov bom ponižal.+
13 Jaz, Jehova nad vojskami, bom pretresel nebo
in ob dnevu svoje plamteče jeze bom s svojim besom pretresel zemljo,
da se bo premaknila s svojega mesta.+
14 Kakor gazela, ki jo lovijo, in kakor čreda brez pastirja
se bo vsak vrnil k svojemu ljudstvu
in vsak bo zbežal v svojo deželo.+
16 Otroke jim bodo pred očmi pobili.+
Hiše jim bodo izropali
in žene posilili.
18 S svojimi loki bodo pobili mladeniče.+
Do dojenčkov ne bodo pokazali nobenega sočutja
in nobenega usmiljenja do otrok.
19 Babilon, najslavnejše med kraljestvi*,+
lepo mesto, ki je v ponos Kaldejcem,+
bo postal kakor Sódoma in Gomóra, ko ju je Bog uničil.+
Noben Arabec ne bo v njem postavil svojega šotora
in noben pastir ne bo tja vodil svoje črede, da bi tam počivala.
21 Tam bodo ležale puščavske živali
in hiše nekdanjih prebivalcev bodo polne velikih uharic.
22 V njegovih stolpih bodo tulile živali
in v njegovih razkošnih palačah šakali.
Blizu je čas, ko se mu bo sodilo, in dnevi so mu šteti.«+