Jeremija
11 Jeremija je od Jehova dobil naslednje sporočilo: 2 »Poslušajte besede sklenjene zaveze!
Oznani* jih Judovcem in Jeruzalemčanom! 3 Reci jim: ‚Izraelov Bog Jehova pravi: »Preklet naj bo človek, ki ne uboga zaveze,+ 4 ki sem jo sklenil z vašimi predniki, ko sem jih odpeljal iz egiptovske dežele,+ iz talilne peči za železo.+ Takrat sem jim rekel: ‚Ubogajte me in delajte vse, kar vam zapovedujem. Tako boste postali moje ljudstvo, jaz pa bom vaš Bog.+ 5 To bom naredil, da bi izpolnil prisego, ki sem jo dal vašim praočetom, namreč da jim bom dal deželo, v kateri tečeta mleko in med.‘+ In v tej deželi živite še danes.«‘«
Jaz pa sem odgovoril: »Amen,* o Jehova.«
6 Jehova mi je zatem naročil: »V mestih na Judovem in po jeruzalemskih ulicah razglasi naslednje: ‚Poslušajte besede sklenjene zaveze in jih izpolnjujte! 7 Ko sem vaše prednike odpeljal iz egiptovske dežele, sem jih resno opomnil: »Ubogajte me.« Znova in znova sem jih opominjal* in enako delam še danes.+ 8 Vendar niso poslušali, niso prisluhnili, ampak so vsi trmasto sledili svojemu hudobnemu srcu.+ Niso se hoteli držati tega, kar sem jim zapovedal, zato sem poskrbel, da so se na njih izpolnile vse besede sklenjene zaveze.‘«
9 Jehova mi je nato rekel: »Judovci in Jeruzalemčani so skovali zaroto proti meni. 10 Ponavljajo grehe svojih prednikov iz davnine, ki niso hoteli ubogati mojih besed.+ Tako kot oni častijo druge bogove in jim služijo.+ Izraelovo ljudstvo in Judovo ljudstvo sta prelomila zavezo, ki sem jo sklenil z njihovimi predniki.+ 11 Zato jaz, Jehova, govorim: ‚Glej, nad njih bom poslal nesrečo.+ Ne bodo ji mogli uiti. Ko me bodo klicali na pomoč, jih ne bom poslušal.+ 12 Takrat se bodo prebivalci mest na Judovem in Jeruzalema za pomoč obrnili na bogove, ki jim žrtvujejo*.+ Toda ti jih ob času nesreče zagotovo ne bodo rešili. 13 O Judovo ljudstvo, vaših bogov je toliko, kolikor je vaših mest. Oltarjev, ki ste jih postavili sramotnemu bogu, oltarjev, na katerih žrtvujete Baalu,+ je toliko, kolikor je jeruzalemskih ulic.‘
14 Ti* pa ne moli za to ljudstvo. Ne vpij k meni in ne moli, da mu pomagam,+ ker ne bom poslušal, ko bodo klicali k meni zaradi svoje nesreče.
15 Moje ljubljeno ljudstvo, s kakšno pravico prihajate v mojo hišo,
ko pa mnogi od vas sodelujejo v hudobnih spletkah?
Ali boš s svetim mesom* preprečilo to prihajajočo nesrečo?
Ali se boš takrat veselilo?
16 Jaz, Jehova, sem te nekoč imenoval
‚Bujna in lepa oljka z izvrstnimi plodovi‘.
Z velikim hrumenjem sem nad tebe poslal ogenj,
tvoje veje so polomili.
17 O Judovo ljudstvo, jaz, Jehova nad vojskami, ki sem te zasadil,+ sem razglasil, da te bo doletela nesreča zaradi hudobije, ki si jo počenjalo skupaj z Izraelovim ljudstvom, ko sta žrtvovala Baalu in me tako žalila.«+
18 Jehova, seznanil si me s tem, kar se dogaja.
Takrat si mi pokazal, kaj počnejo.
19 Bil sem kakor krotko jagnje, ki ga vodijo v zakol.
Nisem vedel, da proti meni spletkarijo:+
»Uničimo drevo z njegovim sadom vred.
Odstranimo ga iz dežele živih,
da bo njegovo ime pozabljeno.«
Daj, da vidim, kako se jim boš maščeval,
saj sem tebi predal svoj sodni primer.
21 Zato Jehova govori tako glede ljudi v Anatótu,+ ki mi hočejo vzeti življenje in pravijo »Ne prerokuj v Jehovovem imenu,+ drugače te bomo ubili«, 22 da, Jehova nad vojskami govori tako: »Poskrbel bom, da bodo za to odgovarjali. Mladeniči bodo padli pod mečem.+ Njihovi sinovi in njihove hčere bodo umrli od lakote.+ 23 Nihče od prebivalcev Anatóta+ ne bo ostal. Nad njih bom namreč poslal nesrečo, ko bo prišlo leto, da jih pokličem na odgovornost.«