Evangelij po Luku
5 Jezus je ob neki priložnosti stal pri Genézareškem jezeru*,+ okoli njega pa se je gnetlo veliko ljudi in poslušalo Božjo besedo. 2 Ob bregu je videl dva čolna, iz katerih so ribiči že izstopili in so zdaj izpirali svoje mreže.+ 3 Šel je v enega od čolnov, v Simonovega, in Simona zaprosil, naj odrine malo stran od brega. Nato se je usedel in začel iz čolna učiti ljudi. 4 Ko je nehal govoriti, je Simonu rekel: »Odrini na globoko in tam spustite svoje mreže.« 5 Simon je odgovoril: »Učitelj, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli.+ Ampak na tvoj ukaz bom spustil mreže.« 6 Ko so spustili mreže, so ujeli ogromno rib, tako da so se jim začele mreže trgati.+ 7 Zato so ribičem v drugem čolnu pomignili, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili so oba čolna, tako da sta se že začela potapljati. 8 Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: »Gospod, nisem vreden, da sem blizu tebe, ker sem grešnik.« 9 Ob tem ulovu rib so namreč osupnili on in vsi, ki so bili z njim, 10 tudi Zebedéjeva sinova Jakob in Janez,+ ki sta bila Simonova družabnika. Jezus pa je Simonu rekel: »Ne boj se. Od zdaj naprej boš lovil ljudi*.«+ 11 Zatem so čolne izvlekli na kopno, pustili vse in šli za Jezusom.+
12 Ko je bil ob neki drugi priložnosti v enem od mest, je bil tam moški, ki je bil ves gobav. Ko je zagledal Jezusa, je padel na kolena, se priklonil do tal in ga prosil: »Gospod, vem, da me lahko ozdraviš*, če le hočeš.«+ 13 Jezus je iztegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem! Bodi ozdravljen*.« Gobe so v hipu izginile z njega.+ 14 Potem je moškemu naročil, naj tega nikomur ne pove. Rekel mu je še: »Ampak pojdi in se pokaži duhovniku ter daruj to, kar je predpisal Mojzes,+ kot dokaz, da si ozdravljen*.«+ 15 Toda novice o njem so se vedno bolj širile in veliko ljudi se je zbiralo, da bi ga poslušali in bili ozdravljeni svojih bolezni.+ 16 On pa je pogosto šel na samotne kraje, da bi molil.
17 Nekega dne, ko je učil v neki hiši, so zraven sedeli farizeji in učitelji Zakonika*, ki so prišli iz vseh galilejskih in judejskih vasi ter iz Jeruzalema. Jehova* pa mu je dal moč, da je ozdravljal ljudi.+ 18 Nekaj ljudi je na nosilih prineslo paraliziranega človeka. Hoteli so ga prinesti v hišo in ga položiti pred Jezusa.+ 19 Toda zaradi množice ga nikakor niso mogli prinesti noter, zato so se povzpeli na streho, naredili odprtino in ga skozi njo na nosilih spustili pred Jezusa. 20 Ko je Jezus videl njihovo vero, je paraliziranemu rekel: »Grehi so ti odpuščeni.«+ 21 Nato so pismouki in farizeji začeli razglabljati: »Kdo je ta, ki govori bogokletno? Samo Bog lahko odpušča grehe, nihče drug.«+ 22 Jezus je sprevidel, kaj razmišljajo, zato jim je odgovoril: »O čem razmišljate v svojem srcu? 23 Kaj je lažje: reči ‚Grehi so ti odpuščeni‘ ali reči ‚Vstani in hodi‘? 24 Da pa boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe ...« Nato se je obrnil k paraliziranemu in mu rekel: »Pravim ti: Vstani, poberi svoja nosila in pojdi domov.«+ 25 Ta je pred vsemi vstal, pobral nosila, na katerih je ležal, ter odšel domov in slavil Boga. 26 Vsi do zadnjega so bili čisto iz sebe in so začeli slaviti Boga. Polni strahospoštovanja so govorili: »Danes smo videli čudovite stvari!«
27 Po vsem tem je odšel in v mitnici* videl sedeti davkarja, ki mu je bilo ime Lévi. Jezus mu je rekel: »Hodi za menoj.«+ 28 Lévi je vstal, pustil vse in šel za njim. 29 Potem je v svoji hiši za Jezusa priredil velik sprejem. Za mizo je jedlo tudi veliko davkarjev in drugih.+ 30 Takrat so farizeji in pismouki* začeli njegovim učencem godrnjaje govoriti: »Zakaj jeste in pijete skupaj z davkarji in grešniki?«+ 31 Jezus pa jim je odgovoril: »Zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni.+ 32 H kesanju nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«+
33 Rekli so mu: »Janezovi učenci se pogosto postijo in goreče molijo. Tudi učenci farizejev delajo tako, tvoji pa jedo in pijejo.«+ 34 Jezus jim je rekel: »Ali lahko ženinove prijatelje pripravite k postu, dokler je ženin z njimi? 35 Ampak prišli bodo dnevi, ko jim bo ženin+ odvzet, in takrat se bodo postili.«+
36 Nato jim je povedal ponazoritev: »Nihče ne izreže kosa blaga iz novega oblačila in ga prišije na staro oblačilo. Če bi to storil, bi se ta novi kos blaga odtrgal, poleg tega pa se s starim oblačilom tudi ne bi ujemal.+ 37 Prav tako nihče novega vina ne vliva v stare mehove. Če bi to storil, bi zaradi novega vina mehovi počili in bi se vino razlilo, mehovi pa bi bili uničeni. 38 Zato je treba novo vino vliti v nove mehove. 39 Nihče, ki je kdaj pil staro vino, noče novega. Pravi namreč: ‚Staro je dobro.‘«