Evangelij po Mateju
15 Nato so iz Jeruzalema prišli k Jezusu farizeji in pismouki+ ter rekli: 2 »Zakaj se tvoji učenci ne držijo izročil naših prednikov? Pred jedjo si na primer ne umivajo rok*.«+
3 Jezus jim je odgovoril: »Zakaj pa vi zaradi svojih izročil kršite Božje zapovedi?+ 4 Bog je na primer rekel ‚Spoštuj svojega očeta in svojo mamo‘+ in ‚Kdor prekolne* svojega očeta ali mamo, mora biti usmrčen‘.+ 5 Toda vi govorite: ‚Tistemu, ki svojemu očetu ali mami reče »Imetje, s katerim bi ti lahko pomagal, sem že posvetil Bogu v dar«,+ 6 ni treba več spoštovati* svojih staršev.‘ Tako ste zaradi svojih izročil razveljavili Božjo besedo.+ 7 Hinavci! Izaija je čisto prav prerokoval o vas, ko je rekel:+ 8 ‚To ljudstvo me časti s svojimi ustnicami, njihovo srce pa je daleč od mene. 9 Zaman mi izkazujejo čast, saj to, kar učijo, temelji na človeških zapovedih.‘«+ 10 Nato je k sebi poklical ljudi in jim rekel: »Poslušajte in dojemite pomen:+ 11 človeka ne oskrunja to, kar pride v usta, ampak to, kar prihaja iz ust.«+
12 Takrat so pristopili učenci in ga vprašali: »Ali veš, da so farizeji užaljeni* zaradi tega, kar si rekel?«+ 13 On pa jim je odgovoril: »Vsaka rastlina, ki je ni zasadil moj nebeški Oče, bo izkoreninjena. 14 Pustite jih. Oni so slepi vodniki. Če pa slepi vodi slepega, bosta oba padla v jamo.«+ 15 Nato ga je Peter prosil: »Pojasni nam ponazoritev, ki si jo prej povedal.« 16 Jezus pa je rekel: »Ali tudi vi še vedno ne razumete?+ 17 Ali ne veste, da gre vse, kar pride v usta, naprej v črevesje in se nato izloči iz telesa? 18 Kar pa prihaja iz ust, pride iz srca in to oskrunja človeka.+ 19 Iz srca na primer prihaja hudobno razmišljanje,+ ki vodi v umore, prešuštvovanje, spolno nemoralo*, krajo, krivo pričevanje in sramotenje. 20 To oskrunja človeka. Jesti z neumitimi rokami* pa ga ne oskrunja.«
21 Jezus je od tam odšel v okolico Tira in Sidóna.+ 22 K njemu je prišla neka Feničanka iz tiste okolice in ga glasno rotila: »Gospod, Davidov Sin, usmili se me! Mojo hčerko zelo mučijo demoni.«+ 23 Vendar ji ni odgovoril niti z besedo. Zato so k njemu pristopili učenci in ga začeli prositi: »Pošlji jo stran, ker ne neha vpiti za nami.« 24 On pa je rekel: »Poslan sem bil samo k Izraelcem, ki so kakor izgubljene ovce.«+ 25 Toda ženska je prišla bliže, se mu priklonila in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« 26 Jezus ji je odgovoril: »Ni prav jemati kruha otrokom in ga metati psičkom.« 27 Ona pa je rekla: »Res je, Gospod, ampak tudi psički jedo drobtinice, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.«+ 28 Jezus ji je odgovoril: »Tvoja vera je velika. Naj se ti zgodi, kot želiš.« In njena hčerka je še tisti trenutek ozdravela.
29 Jezus je nato od tam šel v bližino Galilejskega jezera.+ Šel je na neko goro in se tam usedel. 30 Potem so k njemu v množicah prišli ljudje, ki so imeli s seboj hrome, pohabljene, slepe, neme in mnoge druge ter jih položili k njegovim nogam, on pa jih je ozdravil.+ 31 Ko so ljudje videli, da nemi govorijo, da so pohabljeni ozdravljeni, da hromi hodijo in da slepi vidijo, so se čudili in slavili Izraelovega Boga.+
32 Jezus je k sebi poklical svoje učence in jim rekel: »Ljudje se mi smilijo,+ ker so že tri dni z menoj in nimajo kaj jesti. Nočem jih poslati domov lačnih, ker bi lahko na poti omagali.«+ 33 Toda učenci so mu rekli: »Kje naj na tem odročnem kraju dobimo dovolj kruha, da bi nahranili toliko ljudi?«+ 34 Jezus jih je vprašal: »Koliko hlebcev imate?« Rekli so mu: »Sedem in nekaj ribic.« 35 Nato je ljudem naročil, naj se posedejo po tleh. 36 Vzel je tistih sedem hlebcev in ribice ter se zahvalil Bogu. Hlebce je razlomil in začel hrano deliti učencem, učenci pa ljudem,+ 37 tako da so se vsi najedli. S tem, kar je ostalo, so učenci napolnili sedem velikih košar.+ 38 Jedlo je 4000 moških, poleg njih pa še ženske in otroci. 39 Nato je razpustil množice, stopil v čoln in se odpravil v okolico Magadána.+