Evangelij po Luku
9 Jezus je nato k sebi poklical 12 apostolov ter jim dal moč in oblast, da izganjajo vse demone+ in ozdravljajo bolne.+ 2 Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat bolne 3 ter jim rekel: »Na pot ne nosite ničesar, ne palice, ne torbe s hrano, ne kruha, ne denarja*, niti dodatnega oblačila*.+ 4 V katero koli hišo vstopite, ostanite tam, dokler ne odidete iz tistega kraja.+ 5 Ko boste odhajali iz mesta, v katerem vas ljudje ne bodo sprejeli, si otresite prah z nog, s čimer boste pokazali, da so bili opozorjeni*.«+ 6 Nato so se odpravili na pot in hodili od vasi do vasi ter povsod oznanjali dobro novico in ozdravljali bolne.+
7 Za vse, kar se je dogajalo, je izvedel tudi okrožni oblastnik* Heród*. Bil je zelo zmeden, ker so nekateri govorili, da je Janez vstal od mrtvih,+ 8 drugi so govorili, da se je pojavil Elija, spet tretji pa, da je od mrtvih vstal eden od starodavnih prerokov.+ 9 Heród je rekel: »Janeza sem dal obglaviti.+ Kdo je potem ta, o katerem slišim takšne stvari?« Zato si je zelo želel, da bi ga videl.+
10 Ko so se apostoli vrnili k Jezusu, so mu poročali o vsem, kar so naredili.+ Jezus jih je nato vzel s seboj v mesto, ki se imenuje Betsájda, da bi bili sami.+ 11 Toda ko so za to izvedeli ljudje, so šli za njim. Prijazno jih je sprejel, jim začel govoriti o Božjem kraljestvu in ozdravljal bolne.+ 12 Dan se je že bližal koncu, zato je k njemu pristopilo 12 apostolov. Rekli so mu: »Reci ljudem, naj gredo v bližnje vasi in na podeželje ter si priskrbijo prenočišče in hrano. Ta kraj je namreč odročen.«+ 13 Jezus jim je rekel: »Vi jim dajte jesti.«+ Odgovorili so: »Nimamo nič drugega kot pet hlebcev in dve ribi. Lahko pa gremo kupit hrano za vse te ljudi.« 14 Bilo pa je kakih 5000 moških. Toda Jezus je učencem rekel: »Naročite ljudem, naj se posedejo v skupinah po približno 50.« 15 Učenci so naredili tako in vsi so se posedli. 16 Nato je Jezus vzel tistih pet hlebcev in dve ribi, pogledal proti nebu in izrekel molitev*. Hlebce je razlomil in jih skupaj z ribama dal učencem, da so jih razdelili ljudem. 17 Tako so se vsi najedli. S tem, kar je ostalo, so učenci napolnili 12 košar.+
18 Pozneje, ko je Jezus na samem molil, so k njemu prišli učenci. Vprašal jih je: »Kaj pravijo ljudje o tem, kdo sem jaz?«+ 19 Odgovorili so mu: »Nekateri pravijo, da si Janez Krstnik, drugi, da si Elija, spet drugi pa, da si eden od starodavnih prerokov, ki je vstal od mrtvih.«+ 20 Nato jih je Jezus vprašal: »In kaj pravite vi, kdo sem jaz?« Peter je odgovoril: »Kristus, Božji izbranec.«+ 21 Potem jim je zabičal, naj tega nikomur ne povedo,+ 22 in rekel: »Sin človekov bo moral veliko pretrpeti. Starešine, višji duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli. Umorjen bo+ in tretji dan obujen.«+
23 Nato je vsem rekel: »Če kdo hoče iti za menoj, naj se odreče samemu sebi,+ vzame svoj mučilni kol* ter ga vsak dan nosi in hodi za menoj.+ 24 Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil. Kdor pa svoje življenje zaradi mene izgubi, ga bo rešil.+ 25 Kaj človeku koristi, če si pridobi ves svet, pri tem pa izgubi svoje življenje ali škodi sam sebi?+ 26 Kdor se bo namreč sramoval mene in mojih besed, se bo tudi njega sramoval Sin človekov, ko bo prišel v svoji slavi in v slavi Očeta in svetih angelov.+ 27 Toda zagotavljam vam, da nekateri od teh, ki stojijo tu, ne bodo umrli, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva.«+
28 Tako se je kakih osem dni po tem, ko je izrekel te besede, s Petrom, Janezom in Jakobom povzpel na goro, da bi molil.+ 29 Ko pa je molil, se mu je videz obraza spremenil in njegovo oblačilo je postalo bleščeče belo. 30 Nenadoma sta se ob njem pojavila dva moška in se začela pogovarjati z njim. To sta bila Mojzes in Elija. 31 Prikazala sta se v slavi in začela govoriti o tem, da bo moral Jezus oditi in da se bo to zgodilo v Jeruzalemu.+ 32 Peter in druga dva učenca pa so spali. Toda ko so se zbudili, so videli Jezusa v njegovi slavi+ in moška, ki sta stala ob njem. 33 In ko sta ta moška odhajala od Jezusa, mu je Peter rekel: »Učitelj, zelo smo veseli, da smo tukaj. Naj postavimo tri šotore: enega zate, enega za Mojzesa in enega za Elija.« Ni namreč vedel, kaj govori. 34 Ko pa je to govoril, je nastal oblak in jih prekril. Zaradi tega so se prestrašili. 35 Nato se je iz oblaka zaslišal glas:+ »To je moj Sin, moj izbranec.+ Poslušajte ga.«+ 36 Ko se je ta glas zaslišal, so učenci videli, da je bil Jezus sam. Nekaj časa so o tem dogodku molčali in niso nikomur povedali, kaj so videli.+
37 Drugi dan, ko so prišli z gore, je Jezusa pričakalo veliko ljudi.+ 38 Nenadoma je neki človek zavpil: »Učitelj, prosim te, pomagaj* mojemu sinu, ker je moj edinec.+ 39 Obsede ga duh, tako da začne kar naenkrat vpiti, ima krče in se peni. Duh ga poškoduje in ga le stežka zapusti. 40 Prosil sem tvoje učence, naj ga izženejo, pa ga niso mogli.« 41 Jezus je odgovoril: »O neverni in pokvarjeni rod*!+ Kako dolgo bom še moral biti z vami in vas prenašati? Pripelji sem svojega sina.«+ 42 Toda ko je prihajal, ga je demon vrgel na tla in mu zadal silovite krče. Jezus je hudobnemu* duhu zapretil in dečka ozdravil ter ga vrnil očetu. 43 Vsi so osupnili nad Božjo veličastno močjo.
Jezus je, medtem ko so se ljudje čudili vsemu temu, kar je naredil, svojim učencem rekel: 44 »Pozorno poslušajte in si zapomnite te besede: Sin človekov bo izdan in izročen ljudem.«+ 45 Toda učenci teh besed niso razumeli. Pravzaprav so jim bile prikrite, da jih ne bi dojeli. Bali pa so se ga glede tega kaj vprašati.
46 Zatem so se začeli prerekati o tem, kdo je med njimi največji.+ 47 Jezus je vedel, o čem razmišljajo, zato je vzel majhnega otroka, ga postavil poleg sebe 48 in jim rekel: »Kdor tega otroka sprejme zaradi mene*, sprejme tudi mene, in kdor sprejme mene, sprejme tudi njega, ki me je poslal.+ Kdor se med vsemi vami vede kot majhen, ta je velik.«+
49 Janez pa je rekel: »Učitelj, videli smo nekoga, ki je v tvojem imenu izganjal demone, pa smo mu hoteli to preprečiti, ker ne hodi z nami.«+ 50 Toda Jezus mu je rekel: »Ne branite mu! Kdor ni proti vam, je z vami.«
51 Ko se je bližal čas, ko naj bi bil vzet v nebesa,+ se je zatrdno odločil, da gre v Jeruzalem. 52 Nekaj svojih učencev je poslal, da so šli pred njim. Odšli so v neko samaríjsko vas, da bi pripravili vse potrebno za njegov prihod. 53 Toda ker je bil namenjen v Jeruzalem, ga vaščani niso hoteli sprejeti.+ 54 Ko sta učenca Jakob in Janez+ to videla, sta vprašala: »Gospod, ali hočeš, da prikličeva ogenj z neba, da jih uniči?«+ 55 On pa se je obrnil proti njima in ju ostro pograjal. 56 Nato so odšli v neko drugo vas.
57 Ko so tako hodili po poti, mu je nekdo rekel: »Za teboj bom šel, kamor koli boš šel ti.« 58 Toda Jezus mu je rekel: »Lisice imajo brloge in ptice gnezda, Sin človekov pa nima kam položiti glave.«+ 59 Nato je drugemu rekel: »Hodi za menoj.« Ta pa je odgovoril: »Gospod, dovoli mi, da prej pokopljem očeta.«+ 60 Toda Jezus mu je rekel: »Pusti, naj mrtvi+ pokopavajo svoje mrtve, ti pa pojdi in povsod razglašaj Božje kraljestvo.«+ 61 Nekdo drug mu je rekel: »Šel bom za teboj, Gospod. Samo dovoli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« 62 Toda Jezus mu je rekel: »Nihče, ki začne orati in se ozira nazaj,+ ni primeren za Božje kraljestvo.«+