Visoka pesem

6 »Kje je tvoj dragi,

o najlepša med ženskami?

 2 »Moj dragi je šel na svoj vrt,

k dišavnim gredicam,

da bi pasel čredo med vrtovi

in nabiral lilije.+

 3 Jaz pripadam svojemu dragemu

in moj dragi meni.+

 4 »Moja draga, lepa si kakor Tírza*,+

ljubka kakor Jeruzalem,+

osupljiva kakor vojska, zbrana okoli praporjev.+

 5 Umakni svoje oči+ od mene,

ker se jim ne morem upreti.

Tvoji lasje so kakor čreda koz,

ki se spuščajo z gileádskih strmin.+

 6 Tvoji zobje so kakor čreda

pravkar okopanih ovc.

Vsaka ima svojega dvojčka,

nobena ni sama.

 7 Tvoja lica*, skrita za tančico,

so kakor krhlji granatnega jabolka.

 8 Med 60 kraljicami,

80 stranskimi ženami

in nešteto dekleti+

 9 je le ena, ki je moja golobica,+ popolna moja,

ta, ki je svoji mami najbolj pri srcu,

ki je ljubljenka nje, ki jo je rodila.

Ko jo vidijo dekleta, ji govorijo, da je srečna,

kraljice in stranske žene jo hvalijo:

10 ‚Kdo je ta, ki sveti* kakor zora,

ki je lepa kakor luna,

čista kakor sončna svetloba

in osupljiva kakor vojska, zbrana okoli praporjev?‘«+

11 »Odšla sem na orehov vrt,+

da bi videla, ali v dolini* že kaj poganja,

ali je trta že vzbrstela,

ali so granatovci že zacveteli.

12 In še preden sem se zavedala,

me je želja, da bi videla vse to,

pripeljala k vozovom mojega plemenitega ljudstva.«

Vrni se, vrni,

da te bomo lahko gledali!«