Ezekiel
19 »Zapoj žalostinko o izraelskih poglavarjih 2 in reci:
‚Kaj je bila vaša mati? Bila je levinja med levi.
Ležala je med mladimi levi* in vzgajala svoje mladiče.
3 Enega od svojih mladičev je vzredila in postal je močan mlad lev.+
Naučil se je trgati plen.
Žrl je celo ljudi.
5 Levinja je čakala, vendar je sčasoma izgubila upanje, da se bo njen mladič vrnil.
Vzela je drugega od svojih mladičev in naredila iz njega močnega mladega leva.
6 Tudi on je zrasel v močnega mladega leva in se je sprehajal sredi levov.
Naučil se je trgati plen in je žrl celo ljudi.+
7 Potikal se je med njihovimi utrjenimi stolpi in pustošil njihova mesta,
tako da je njegovo rjovenje+ napolnilo opustošeno deželo.
8 Narodi iz okoliških pokrajin so ga napadli in vrgli nanj svojo mrežo,
ujel se je v njihovo past.
9 S kavlji so ga spravili v kletko in ga odpeljali k babilonskemu kralju.
Tam so ga zaprli, da se njegovo rjovenje ne bi več slišalo po izraelskih gorah.
10 Vaša mati je bila kakor trta*,+ zasajena ob vodah.
Zaradi obilja vode je rodila sad in pognala veliko vej.
11 Njene veje so postale močne, primerne za vladarska žezla.
Rasla je in prerasla druga drevesa.
Zaradi njene višine in gostega listja je ni bilo mogoče spregledati.
12 Toda v veliki jezi je bila izruvana+ in vržena na tla.
Vzhodni veter je posušil njen sad.
Njene močne veje so bile odtrgane. Posušile so se+ in požrl jih je ogenj.+
14 Ogenj se je z njenih vej razširil ter požrl njene mladike in njen sad.
Na njej ni bilo več nobene močne veje, primerne za vladarsko žezlo.+
To je žalostinka in se bo pela kot žalostinka.‘«